Šef odvetniške pisarne: Pri pravici do odklopa pozabili na specifike našega poklica

Do sredine novembra morajo vsa podjetja v Sloveniji pripraviti ukrepe, s katerimi bodo delavcem zagotavljala pravico do odklopa.

Zakonski člen v lani sprejeti noveli zakona o delovnem razmerju (ZDR-1) med podjetji sproža kar nekaj vprašanj in negotovosti.

Na vprašanje, kaj morajo narediti, ali in kako lahko sprememba zakonodaje vpliva na delo v podjetju, ali bo kakšna izjema in kaj pomeni obrnjeno dokazno breme v delovnih sporih, smo pisali v članku Pozor, pravica do odklopa ni majhna sprememba: kako se bo izvajala v praksi?.

Svoboden poklic

Medtem ko pri denimo proizvodnih delavcih ni pričakovati težav, saj od doma le stežka kaj naredijo, pa je drugače pri IT-delavcih, novinarjih, piarovcih, odvetnikih, v marketingu, pri vodstvenih kadrih. Praktično povsod, kjer sta oprema za delo telefon in/ali računalnik.

Eden od treh direktorjev odvetniške pisarne Čeferin Uroš Pogačnik (na tem položaju sta še Janez Koščak in Jožef Klavdij Novak) na vprašanje, ali v njihovem podjetju kdaj pride do situacije, ko mora kdo od zaposlenih delati izven rednega delovnega časa, odgovarja, da odvetnice in odvetniki v pisarni svoje delo opravljajo samostojno. “Tako ni potrebe po tem, da bi z nadrejenimi obstajala neka posebna službena komunikacija v smislu predajanja navodil nadrejenega, naj si bo v delovnem času ali izven njega,” pravi šef ene največjih odvetniških pisarn pri nas z okoli 40 zaposlenimi.

V izrednih primerih pa je potrebna hitra odzivnost, denimo v primeru nenadne bolezni ali česa podobnega, zaradi česar je potrebna menjava odsotnega odvetnika za zastopanje strank na sodišču. “V takih primerih komunikacija seveda poteka tudi izven delovnega časa, saj drugače stranki ne bi mogli zagotoviti ustreznega zastopanja, do katerega je upravičena,” pojasni Pogačnik.

Na prvem mestu interesi strank

Delodajalec bo moral po novem – kot navaja zakon – “delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu”.

Do 16. novembra morajo vsi delodajalci v Sloveniji sprejeti ustrezne ukrepe, jih uskladiti z delavskimi predstavniki in pisno obvestiti delavce.

Kot pravi Pogačnik, bodo zakonske zahteve seveda spoštovali, a do zdaj ukrepov še niso sprejeli. Opozarja pa na specifičnost odvetniškega dela, ki se kaže v tem, da je odvetnik bistveno bolj v ‘službi’ stranke kot v službi v smislu delovnega razmerja.

“Odvetništvo je eden od tako imenovanih svobodnih poklicev. To pomeni, da naši odvetniki sami sprejemajo odločitve, ki se tičejo tako same vsebine dela kakor tudi glede razporejanja dela. Poleg tega se pri našem delu srečujemo s situacijami, ko narava dela zahteva, da se delo opravi izven delovnega časa. Pri tem je pomembno tudi, da so stranke upravičene in si tudi želijo, da jih zastopa in jim svetuje določen odvetnik, ki zadevo najbolje pozna. Če situacija zahteva odziv izven delovnega časa, nam dolžna skrbnost (skrb za interese stranke) nalaga, da delo opravimo izven delovnega časa,” pojasni Pogačnik.

V odvetniškem poklicu bo zato uveljavitev pravice do odklopa izziv. “Glede na specifiko našega dela smo mnenja, da je morda zakonska rešitev premalo dodelana, saj ne upošteva specifičnosti odvetniškega dela. Seveda pa bomo storili vse, kar je v naši moči, da bomo zakonske zahteve upoštevali v največji moži meri, a hkrati na način, ki bo še vedno zagotavljal, da bodo naše stranke tudi v praksi deležne izvrševanja svojih ustavno varovanih upravičenj.”