Po poskusu atentata na Trumpa: na trgih brez pretresov, pozornost je drugje

Posel Jan Artiček 15. julija, 2024 17.00
featured image

Sobotni poskus atentata na Donalda Trumpa je povzročil manjše premike v nekaterih poslih in sredstvih, povezanih z njegovimi politikami. Vlagatelji bolj pogledujejo proti ameriški centralni banki in četrtletnim rezultatom podjetij.

15. julija, 2024 17.00

Poskus atentata na nekdanjega ameriškega predsednika in vodilnega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa finančnih trgov ni pretresel tako korenito, kot bo nemara pretresel ameriški politični parket. A čeprav so vlagatelji bolj pozorni na gibanja obrestnih mer in poslovne rezultate podjetij, tržna gibanja kažejo na prepričanje, da bo Trump dobil letošnje volitve.

Stave na Trumpovo zmago se krepijo že od debate s predsednikom Joejem Bidnom pred mesecem dni, ki je porajala skrbi o zdravju 81-letnega predsednika. Trgi so se na možnost Trumpove zmage odzivali z rastjo donosnosti državnih obveznic, delno zaradi pričakovanj, da bi njegova gospodarska politika povečala inflacijo in dolg.

Ameriške obveznice še vedno varne

Domneva o Trumpovi zmagi se je tudi v ponedeljek zjutraj pokazala predvsem v rasti donosnosti ameriških državnih obveznic. Donosnost obveznic z ročnostjo deset let je po poskusu atentata narasla za šest bazičnih točk na 4,24 odstotka.

Krivulja donosnosti med dveletno in desetletno obveznico je že dve leti obrnjena, kar pomeni, da imajo dolgoročnejše obveznice nižje donose kot kratkoročne – to je neobičajno, saj je dolgoročnejši dolg bolj tvegan. V ponedeljek zjutraj pa je krivulja med dveletno in tridesetletno obveznico prvič po januarju postala pozitivna, čeprav le za kratek čas.

Toda krivulja donosnosti ni problematična, čeprav je izkrivljena in se bo morala normalizirati, za Forbes Slovenija pojasni Aleš Lokar, vodja za delniške trge pri upravitelju premoženja Generali Investments.

“Zaenkrat to ni problematično, ker vlagatelji realno gledano nimajo alternative za ameriške obveznice. Kaj jih bo nadomestilo – evropske obveznice, z vsem, kar se dogaja v Franciji? Bodo to kitajske obveznice? Seveda ne. Globalni vlagatelji, ki iščejo varnost, morajo še vedno poseči po ameriških obveznicah,” je dejal.

Pri obveznicah in gibanju krivulje donosnosti bodo imeli po oceni Lokarja večji vpliv centralni bančniki, ki se letos pripravljajo na sproščanje stroge monetarne politike zadnjih dveh let. “Določen premik na dolgoročnih obveznicah je pričakovan. Če bo Fed začel rezati obrestne mere, bo to imelo največji vpliv na obveznice, ti politični dogodki pa nimajo večjega vpliva,” je dodal.

Aleš Lokar, vodja za delniške trge pri Generali Investments
Aleš Lokar, vodja za delniške trge pri Generali Investments, ne pričakuje, da bo imel poskus atentata velik vpliv na trge (Foto: OSEBNI ARHIV)

Dolar je sprva pridobil v primerjavi z večjimi svetovnimi valutami, a se kmalu vrnil k izhodišču. Evro in britanski funt sta obdržala pridobitve v tečaju z dolarjem iz prejšnjega tedna. Za en evro je trenutno treba odšteti 1,09 dolarja.

Kaj je Trump trade

Bolj dolgoročno vlagatelji razmišljajo o vplivu (morebitnih) Trumpovih politik na delniške trge, saj nekdanji predsednik ne podpira vseh sektorjev v enaki meri. “Osnovna percepcija pri Trumpu je, da je bolj prijazen do umazanih industrij, torej do plina, nafte, orožarske industrije. Manj prijazen je do zelenih tehnologij. Bolj je naklonjen nižanju davkov in velikim korporacijam. Vse to spada v tako imenovani Trump trade,” še pravi Lokar.

Gre za finančna sredstva, ki bi se jim v primeru Trumpove zmage obetala podpora zaradi politik iz Bele hiše. Trgi pod Trumpom pričakujejo protekcionistično trgovinsko politiko (vključno s carinami), nove davčne odpustke, bolj ohlapno fiskalno politiko in manj regulacije trgov, tudi z vidika podnebnih sprememb.

Pod črto Lokar ne pričakuje, da bo poskus atentata na Trumpa imel večji vpliv na trge. “Naslednji mesec je zgodba pri rezultatih podjetij za drugo četrtletje in pri makroekonomskih podatkih, ki trenutno nakazujejo, da bi lahko Fed bolj znižal obrestno mero – verjetnost drugega reza letos se je povečala. To bosta glavni gonili trgov čez to poletje, razen če bi prišlo do kakšnega res presenetljivega dogodka,” je dejal.

V današnjem trgovanju je osrednji ameriški indeks S&P 500 pridobil okrog 0,6 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa dober odstotek.

Skok delnic Trump Media

V ameriškem trgovanju pred odprtjem borz je delnica Trumpovega podjetja Trump Media & Technology Group Corp., ki ima v lasti družbeno omrežje Truth Social, pridobila dobrih 62 odstotkov vrednosti, je poročal Reuters.

Na Kitajskem pa je poskočila delnica podjetja, katerega ime v mandarinščini pomeni “Trump z veliko zmago” (Trump Wins Big), navaja Bloomberg. Na borzi v Šenzenu je pridobila 10 odstotkov, kar je tamkajšnja dnevna omejitev rasti.

Rast bitcoina

Nekateri komentatorji so v nedeljo predvidevali, da bi lahko zaradi poskusa atentata raslo zlato, ki velja za varno naložbo v negotovih časih. Doslej je žlahtna kovina pridobila okrog 0,3 odstotka. Za unčo je treba odšteti 2.419 dolarjev (2.219 evrov), rekord pa je dosegla maja pri 2.450 dolarjih.

Eden večjih premikov je bila približno sedemodstotna rast bitcoina od poskusa atentata. Največja kriptovaluta je že v nedeljo pridobila dobre tri odstotke. Ta rast se nadaljuje tudi v ponedeljek, saj je bitcoin do 13. ure pridobil 3,15 odstotka in dosegel raven 62.700 dolarjev za kovanec. Trump velja za podpornika kriptovalut; nedavno je izrazil željo, da bi se “vsi preostali bitcoini rudarili v ZDA”.

Trumpova zmaga težava za Evropo?

Trumpova zmaga bi sicer lahko pomenila težave za Evropo, zlasti zaradi trgovinskih negotovosti, piše Euronews. Trump je namreč med drugim napovedal 10-odstotno carino na ves uvoz v ZDA, tudi iz EU, kar bi staro celino lahko stalo odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) ali okrog 150 milijard evrov.

Obenem Trump od evropskih partneric v Natu zahteva izdatke za obrambo v višini vsaj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Namignil je tudi, da bi lahko ustavil vojaško pomoč Ukrajini. To bi Evropo stalo še dodatnega pol odstotka BDP, so v nedavnem poročilu ugotavljali ekonomisti pri investicijski banki Goldman Sachs.