Paradni konj nemške orožarske industrije, ki ga žene vojna v Ukrajini
Knjiga naročil nemškega orožarskega velikana Rheinmetalla se po tem, ko je Rusija leta 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, polni hitreje kot kdajkoli.
Nemško podjetje Rheinmetall s 130-letno zgodovino je bilo ključni dobavitelj orožja Nemčiji v prvi in drugi svetovni vojni.
Pred ruskim napadom na Ukrajino, ki se je zgodil februarja 2022, je imel Rheinmetall okoli šest milijard evrov letnega prometa, pri čemer je polovica odpadla na proizvodnjo vojaške opreme, polovica pa na dele za druge panoge. Njegov primarni kupec izven vojaške industrije so avtomobilska podjetja, katerim nemški velikan dobavlja senzorje in druge elektronske dele.
Po začetku vojne v Ukrajini pa je Rheinmetall sklenil vrsto velikih poslov za dobave orožja in s tem postal eden ključnih igralcev orožarske industrije v Evropi. Lani je ustvaril 7,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 12-odstotna rast glede na 2022, letos pa jih načrtuje že 10 milijard evrov. Podjetje, ki zaposluje 34 tisoč ljudi, zdaj po poročanju Financial Times v poročilih prihodkov ne razmejuje več glede na to, ali so ustvarjeni z vojaško industrijo ali ne. Podatki pa kažejo, da z drugimi panogami ustvarijo le še četrtino prihodkov, torej precej manj kot pred vojno.
Razcvet se odraža tudi na ceni delnice, ki se je od začetka vojne podražila za petkrat.
Zavezništvo z zahodno sosedo
Ravno ta teden je Rheinmetall z italijanskim Leonardom podpisal pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja za proizvodnjo tankov. Skupno podjetje bo imelo pravni sedež v Rimu, operativni sedež pa v La Spezii, mestu med Genovo in Piso.
Novo skupno podjetje že ima prvo naročilo, in sicer za obnovo tankovske flote italijanske vojske. Dogovor predvideva, da bo skupno podjetje v desetih letih proizvedlo 280 tankov tipa panther ter več kot tisoč pehotnih vozil tipa lynx. Vrednost pogodbe je ocenjena na več kot 20 milijard evrov.
Italijanski obrambni minister Guodo Crosetto je ob tem dejal, da je nove tanke za Italijo treba izdelati hitro. “Obrambna industrija mora sestopiti s piedestala, na katerem je bila preveč let, in začeti proizvajati kot druga podjetja na trgu, torej z najnižjimi možnimi stroški in v času, ki je skladen s potrebami,” je prepričan minister, ki je pred nastopom politične funkcije predsedoval združenju italijanskih obrambnih podjetij.
Parirati Američanom
Skupno podjetje pa se bo osredotočalo tudi na izvoz, predvsem v luči priložnosti prihodnjega programa za nov evropski težki tank. “Najprej se usmerjamo na italijanski trg, vendar bomo nagovorili tudi druge partnerske države, ki bodo v prihodnosti morale posodobiti svoje bojne sisteme,” je dejal glavni izvršni direktor Rheinmetalla Armin Papperger.
Ta je maja prišel na naslovnice evropskih medijev, ko je pozval k ustanovitvi evropskega sistemskega obrambnega podjetja, ki bi lahko konkuriralo ameriškim velikanom, kot so Northrop Grumman, Raytheon in Lockheed Martin. Zavezništvo z Italijani je del te strategije, Rheinmetall je že pred tem ustanovil tudi skupno podjetje s češkim obrambnim podjetjem Czechoslovak Group za taktična vojaška vozila.
Papperger je prepričan, da so za obvladovanje naložb potrebna velika podjetja. Sam meni, da bo Rheinmetall eno izmed njih, saj želi prodajo v sedmih do osmih letih podvojiti na 20 milijard evrov.
Rekordna naročila
Naročilo za italijansko vojsko pa je le eno od mnogih, ki jih je v zadnjih dveh letih sklenil Rheinmetall. Največ posla je dobil doma. Tako je junija z nemško vojsko podpisal rekordno pogodbo o dobavi 155-milimetrskih artilerijskih izstrelkov. Pogodba, ki prve dobave predvideva v prihodnjem letu, je vredna do 8,5 milijarde evrov. Dobave bodo namenjene Nemčiji, ki pa bo del izstrelkov nato posredovala Ukrajini. Partnerske države pri tem naročilu so še Nizozemska, Estonija in Danska.
Julija je Rheinmetall sporočil, da bo nemški vojski dobavil tudi 6.500 vojaških tovornjakov. Naročilo vrednotijo na 3,5 milijarde evrov.
Gre za rekordni naročili v zgodovini podjetja. Rheinmetall pa je sklenil še vrsto manjših poslov, denimo z baltskimi državami, medtem ko se je z vlado Volodimirja Zelenskega dogovoril o postavitvi tovarne streliva v Ukrajini.
Skupna naročila so bila ob polletju po navedbah podjetja vredna 48,6 milijarde evrov.
Poskus atentata?
Papperger, ki je 11 let na čelu orožarskega podjetja, je bil večkrat tarča očitkov, da Rheinmetall ustvarja visoke dobičke s prodajo orožja Ukrajini. Lani je imelo podjetje ob 7,2-milijardni prodaji 918 milijonov evrov dobička iz poslovanja. Mediji ga pogosto sprašujejo tudi o moralnih zadržkih, povezanih z obrambno industrijo.
“Že prvi dan sem bil prepričan, da delam prav, sicer tega ne bi počel. Delam prav, ker sem prepričan, da branimo Nato, Nemčijo, Evropo, navsezadnje pa tudi našo demokracijo. To ne more biti sporno,” je nemški menedžer letos februarja dejal za tagesschau.de. “Vedno sem verjel, da je treba vlagati v ta področja, saj navsezadnje varujemo našo družbo. Poglejte, kaj se dogaja v Ukrajini: če Ukrajina ne bi imela orožja, države ne bi bilo več. Na žalost so na svetu vedno agresorji.”
Nekateri menijo, da je Papperger prav zaradi neomajne podpore Ukrajini prišel na muho Moskve. CNN je sredi julija poročal, da naj bi Rusija načrtovala njegov umor. Tarče naj bi bili tudi drugi vodstveni delavci industrije, ki so podprli oboroževanje Kijeva. Ameriška televizija se je sklicevala na vire blizu ameriških in zahodnih obveščevalnih služb, ki naj bi opozorile Pappergerja in nemško vlado. Ne Rheinmetall ne nemški kancler Olaf Scholz navedb nista komentirala.
