Olajšanje na borzah po Trumpovem premoru s carinami, rast tudi v Ljubljani
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo zvečer začasno zamrznil visoke carine za tuje države z izjemo Kitajske, kar je borzne indekse poslalo navzgor.
Trgi so se pozno v sredo in četrtek zjutraj z olajšanjem odzvali na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da za 90 dni zamrzne višje carinske stopnje na uvoz iz mnogih držav, s čimer je zajezil padce vrednosti ameriških državnih obveznic.
Že v sredo so se na odločitev odzvali trgi v ZDA, kjer je osrednji indeks S&P 500 pridobil 9,5 odstotka vrednosti, po tem ko je v tednu od Trumpove napovedi carin izgubil več kot 12 odstotkov. Tehnološki indeks Nasdaq, ki je beležil podobne padce, je v sredo trgovanje sklenil 12,2 odstotka nad dnevnim izhodiščem in tako izničil skoraj vso izgubo zadnjih dni.
V četrtkovem trgovanju so se odbile tudi azijske borze. Tokijski indeks Nikkei 225 je pridobil 9,1 odstotka in s tem zajezil padce, ki so od začetka leta znašali že več kot 20 odstotkov. Hongkonški Hang Seng, ki vključuje mnoga velika kitajska podjetja, je okreval za 2,7 odstotka po več kot 12-odstotnem padcu v tednu pred tem.
Rast v Evropi, tudi v Sloveniji
V Evropi so tečaji ob odprtju borz v četrtek prav tako poskočili. Indeks Eurostoxx 50, ki vključuje 50 največjih delnic evrskega območja, je pridobil 6,5 odstotka do 10. ure, širši indeks Stoxx 600 Europe pa slabih šest odstotkov. Podobno rast beležijo tudi večji nacionalni indeksi: v Frankfurtu in Parizu sta nemški DAX in francoski CAC 40 pridobila dobrih šest odstotkov, britanski FTSE 100 pa je zrastel za 4,2 odstotka.
Okrevala je tudi Ljubljanska borza. Indeks slovenskih blue chip delnic SBI TOP je v prvih urah trgovanja pridobil 6,4 odstotka. Največjo rast uvodoma beleži Sava Re (8,4 odstotka), več kot sedem odstotkov so pridobili še NLB, Petrol in Zavarovalnica Triglav.
Rast zlata in nadaljnji padci nafte
Nafta se je zaradi zaostrovanja carinske vojne med ZDA in Kitajsko v četrtek pocenila. Zahodnoteksaška nafta (WTI) je cenejša za 1,9 odstotka, cena za 159-litrski sod pa znaša dobrih 61 dolarjev. Severnomorska nafta brent je izgubila skoraj dva odstotka vrednosti, za sod je treba odšteti dobrih 64 dolarjev.
Z rastjo pa nadaljuje zlato. Žlahtna kovina je ob koncu prejšnjega tedna, po Trumpovi napovedi carin, padla z rekordne ravni nad 3.100 dolarji za 31,1 grama (trojsko unčo) nazaj pod tri tisočake. V tem tednu se znova vzpenja in je po današnji rasti za približno odstotek ob 10. uri po slovenskem času znova pri 3.115 dolarjih.
V ZDA so po zamrznitvi sedaj v veljavi 10-odstotne vzajemne carine za večino držav, medtem ko za Kitajsko velja 125-odstotna stopnja, ki je posledica povračilnih ukrepov Kitajske. Azijska velesila je namreč enačila Trumpove carine in za uvoz iz ZDA določila 84-odstotno stopnjo.
Za premor se je Trump odločil, ker je negotovost glede carin povzročila padec cen ameriških državnih obveznic (Treasuries, angl.) in rast zahtevanih donosov, kar je dražilo ameriško javno zadolževanje in kaže na to, da ameriške državne obveznice izgubljajo status varnega zavetja za vlagatelje v času tržnih pretresov.
