Kako se izogniti proviziji ob nakazilu na Revolut in N26

Kot smo prvi poročali na Forbesu Slovenija pred tednom dni, je nekatere uporabnike največje slovenske banke NLB v juliju presenetila nova provizija, ko so si na digitalno banko Revolut prenesli sredstva s kartico. Dve banki, ki zaračunavata takšna nakazila – NLB in Addiko – dodatno pojasnjujeta, kdaj in kje uporabnik vidi zaračunano provizijo in kakšne alternative ima na voljo, da se ji izogne.

NLB je nadomestilo za tako imenovane quasi cash transakcije na novo uvedla v posodobljenem ceniku 1. julija letos in znaša 1,5 odstotka nakazanega zneska ali največ 150 evrov. Addiko ga zaračunava že od leta 2016, so nam sporočili, znaša pa pet odstotkov nakazanega zneska ali največ 136 evrov. V cenikih drugih bank, ki poslujejo pri nas, nadomestilo za quasi cash transakcije ni navedeno.

Na primer: če na neobanko nakažete tisoč evrov s plačilno kartico, vam bo NLB za prenos zaračunala 15 evrov, Addiko pa 50 evrov.

Na Revolut ali N26 si sicer uporabniki lahko sredstva nakažejo s plačilno kartico, prek storitev Google Pay in Apple Pay ter s plačilnim nalogom SEPA v mobilni ali spletni banki. Provizijo vam bosta banki zaračunali za nakazila s kartico, čeprav Addiko dopušča izjemo za debetno kartico in za nakazila prek spletnih plačilnih storitev Appla in Googla, saj gre tudi pri teh v osnovi za kartično plačilo.

Kako se izogniti proviziji

Pri Addiku se nadomestilo obračuna le pri nakazilih s kreditno kartico, ne pa tudi pri nakazilih z debetno kartico. Zato za prenose sredstev na neobanke strankam svetujejo “uporabo debetnih plačilnih kartic, kjer pa morajo imeti stranke v trenutku plačila zadostna sredstva na svojem transakcijskem računu oz. ustrezen limit”.

Kot razlog za zaračunavanje nadomestila navajajo, da je v primerih quasi cash transakcij “namen uporabe kreditne kartice pridobitev ‘gotovinskih sredstev’ in ne nakup blaga ali storitev v breme kartice oziroma z odlogom plačila, kar je osnovna funkcionalnost kreditnih kartic”.

Pri NLB pa svetujejo, da stranke, “ki so doslej sredstva na neobanke, finteche, kriptomenjalnice ali druge račune in denarnice prenašale s kartičnimi plačili”, te prenose opravijo v mobilni ali spletni banki s plačilnim nalogom.

Addiko v izogib proviziji svetuje uporabo debetne kartice, NLB pa mobilno banko.

“V NLB si seveda želimo, da čim večje število uporabnikov uporablja digitalno banko, ki je enostavna in ugodna, hkrati pa omogoča enostavno izvedbo kreditnih plačil, tudi s pomočjo vnaprej shranjenih prejemnikov plačil. Razumemo seveda, da so nekateri uporabniki že dodobra navajeni transakcij quasi cash in jih ocenjujejo tudi kot zelo priročne (na primer podatki o kartici so že shranjeni), vendar ima digitalna banka enako enostavne funkcionalnosti, ki omogočajo z uporabo instant plačil podobno hitra in v nekaterih primerih ugodnejša nakazila,” so dejali.

Pri tem se nanašajo na možnost takojšnjih oziroma instantnih nalogov SEPA, s katerimi se transakcija izvede v nekaj sekundah, namesto običajnih, kjer lahko traja tudi do tri dni, preden se transakcija izvede. Nalog SEPA pri NLB sicer stane 0,4 evra oziroma je brezplačen, če imate račun Premium.

Kdaj je vidna zaračunana provizija

Na družbenih omrežjih so se nekateri uporabniki pritoževali, da jih o uvedbi provizije NLB ni obvestila. Toda NLB je stranke obvestila o novi tarifi “z mesečnimi izpiski dva meseca pred uvedbo”, so dejali v banki. A ker definicija transakcij quasi cash izrecno ne omenja nakazil na neobanke, mnogi uporabniki verjetno niso vedeli, da bodo tudi nakazila denarja na neobanke (tako imenovani top up) podvržena proviziji.

Kdaj pa uporabnik vidi, da mu bo – ali je – banka zaračunala transakcijo? “Neposredno pred izvedbo transakcije (stranke, op. a.) dodatno niso obveščene, je pa nadomestilo takoj vidno v digitalni banki, mobilni denarnici ali na izpisku,” so pojasnili pri NLB. Pri Addiku so prav tako dejali, da je uporabniku višina zaračunanega nadomestila vidna “na izpiskih prometa s plačilnimi karticami in prometa po transakcijskem računu”.

Avstrijska banka, za katero je NLB nedavno zvišala prevzemno ponudbo, sporoča tudi, da je banki podatek o izvedeni transakciji quasi cash viden šele ob transakciji in ne pred njeno izvedbo. Kot pojasnijo, vsako prodajno mesto, ki sprejema plačilne kartice, kartični shemi sporoči, za katero dejavnost bo sprejemal kartična plačila. Ta podatek je izražen v kodi MMC (Mastercard category code). V okviru izvedene transakcije je ta koda eden od podatkov, ki se sporoča, dejavnost quasi cash pa je ena v naboru dejavnosti.

Obe banki pravita, da nabora ponudnikov, ki jih definirajo MMC-kode, ne moreta deliti, niti nanje nimata vpliva.

Večje tveganje sumljivih transakcij

NLB ob tem opozarja še, da je bolj pozorna na transakcije quasi cash kot na “normalna” plačila, saj vsebujejo večje tveganje sumljivih transakcij, s tem pa so po njihovih navedbah povezani tudi višji stroški.

“Če bi pri tovrstnih nakupih šlo za dejanski spletni nakup storitev ali izdelkov, temu praviloma ne bi bilo tako. V preteklosti smo v banki z uporabo tovrstnih transakcij opazili tudi povečano tveganje prevar in zlorab, saj so zlikovci s tovrstnimi tipi transakcij prenašali denar na različne kriptomenjalnice in s tem zabrisali sledi,” pravijo pri NLB.

Spomnimo, da banke kot transakcije quasi cash poimenujejo transakcije z uporabo kartic za nakup potovalnih čekov, tuje gotovine, loterijskih listkov, srečk, igralnih žetonov, dobroimetja (denimo polnjenje različnih denarnic oziroma računov), vavčerjev, ki so zamenljivi za gotovino, plačilo različnih stav, prenos sredstev in podobno. Mednje NLB in Addiko prištevata tudi prenose sredstev na neobanke, kot sta britanska Revolut in nemška N26, pri katerih imajo račune odprte mnogi Slovenci.