Nič več vrečk kečapa, mini šamponov in majhnih izdelkov v velikih škatlah

Evropska unija (EU) se z novelo uredbe o embalaži, ki v veljavo stopa 12. avgusta letos, želi znebiti malih porcijskih pakiranj kečapov in majonez, vrečk sladkorja ter mini šamponov v hotelih. Gostinci, hoteli in trgovci, s katerimi smo govorili, poudarjajo, da prehodno obdobje za najbolj drastične ukrepe traja do leta 2030 in večjih učinkov na poslovanje za zdaj ne pričakujejo.

Uredba EU o embalaži in odpadni embalaži (2025/40), ki nadomešča dosedanjo direktivo na tem področju, stremi k zmanjšanju količine odpadne embalaže in povečanju deleža ponovne uporabe ter recikliranja embalaže. Prehod iz direktive v uredbo pomeni, da zdaj evropska pravila postanejo veljavna v vseh 27 državah članicah, medtem ko je direktiva državam le določala cilje, ki so jih te nato zasledovale s sprejemanjem lastnih zakonov. Za ukrepe sicer veljajo različna prehodna obdobja: nekatera pravila bo treba uveljaviti do 12. februarja prihodnje leto, nekatera do februarja 2028, spet druga do 1. januarja 2030. Ukrepi bodo veljali tudi za embalažo, ki bo v Unijo prišla iz tretjih držav.

Nov zakonodajni akt prinaša številne spremembe za podjetja, največji vpliv pa bo verjetno imel na hotelirstvo, gostinstvo (restavracije, bare, kavarne), trgovine in spletne trgovine. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je februarja zapisala, da uredba slovenskim podjetjem prinaša večji strošek za zbiranje in predelavo odpadkov: po trenutno veljavni zakonodaji plačujejo skupno 25 milijonov evrov na leto, po novem bi se ta strošek dvignil na ocenjenih 43 milijonov evrov, pri čemer bodo podjetja morala plačevati prispevek glede na količino embalaže, ki jo dajo na trg, pa tudi za zbiranje odpadne embalaže od gospodinjstev.

Pogledali smo, katere večje spremembe prinaša uredba za potrošnike in kako so nanje pripravljena nekatera slovenska podjetja iz sektorjev, ki bodo najbolj čutili vpliv novih pravil. Mnoga podjetja se na naše prošnje za komentar niso odzvala.

Omake v dozirnike namesto v vrečke

Uredba prepoveduje porcijska pakiranja za enkratno uporabo v gostinstvu, kot so male vrečke ali posodice za omake, sladkor, smetane za kavo, marmelade, maslo, med in podobno. Nadomeščalo se jih bo z dozirniki ali drugimi embalažami, čeprav uredba dopušča tudi nekatere izjeme, kjer bodo takšna porcijska pakiranja ostala dovoljena, kot so bolnišnice. Prepovedani bodo tudi plastični pladnji, krožniki, lončki, vrečke in škatle za enkratno uporabo, ki so namenjeni uživanju hrane in pijače v restavracijah.

Pri McDonald’s Slovenija oziroma podjetju Alpe-Panon, ki upravlja ameriško verigo hitre prehrane pri nas, poudarjajo, da se posamezne zahteve uredbe uvajajo postopoma. Kot so pojasnili za Forbes Slovenija, “zahteva glede prepovedi določenih porcijskih pakiranj začne veljati šele 1. januarja 2030, zato trenutno zanjo velja prehodno obdobje.”

McDonald’s se na prihajajoče spremembe sistemsko pripravlja na evropski ravni v sodelovanju z dobavitelji in ostalimi partnerji. “Ker se na ravni industrije in pristojnih deležnikov še usklajujejo določene izvedbene smernice, bomo lahko podali natančnejše informacije po zaključku teh usklajevanj,” so še dejali.

Poleg embalaž v restavracijah bo prepovedana tudi plastična embalaža za enkratno uporabo v trgovinah. To vključuje na primer folijo za združevanje embalažnih enot z namenom spodbujanja k nakupu več izdelkov, ali pa embalažo za manj kot 1,5 kilograma predpakiranega sadja in zelenjave v mrežah, vrečah, posodah ali na pladnjih.

Lastne posode in ponovna uporaba

Na gostince in nekatere trgovce bo vplival tudi 32. člen uredbe, ki kupcem hrane in pijače za s seboj (takeaway, angl.) omogoča, da v gostinski obrat prinesejo svojo posodo, ki se nato napolni. Pri tem morajo gostinci oziroma trgovci (končni distributerji, kot jih imenuje uredba) potrošniku izdelek ponuditi pod enakimi pogoji, kot če kupec ne bi imel lastne embalaže.

Prav tako bodo morali ponudniki hrane in pijače za s seboj potrošnikom zagotoviti možnost, da izdelke dobijo v embalaži za večkratno uporabo v okviru sistema za ponovno uporabo embalaže. To pravilo bodo morali spoštovati že do 12. februarja 2028, medtem ko bo do leta 2030 vsaj 10 odstotkov embalaže moralo biti za ponovno uporabo.

Začenši s 1. januarjem 2030 pa bodo morali gostinci in trgovci z več kot 400 kvadratnimi metri prodajne površine vsaj desetino te površine nameniti točkam za ponovno polnjenje živilskih in neživilskih izdelkov. Poleg sistema ponovne uporabe bodo morali vzpostaviti tudi spodbude za zbiranja embalaže, kot so na primer kavcijski sistemi pri steklenicah, plastenkah in pločevinkah. Pri plastenkah in pločevinkah bi morali biti kavcijski sistemi obvezni, neobvezni pa v primeru steklenic za vino in žgane pijače ter embalaž za mleko.

Obenem imajo ponudniki dolžnost obvestiti kupca o vrstah posod, ki so primerne za ponovno polnjenje, in higienskih standardih glede ponovnega polnjenja. “Gospodarski subjekti bi morali biti izvzeti iz odgovornosti za težave z varnostjo hrane, ki bi lahko nastale zaradi uporabe posod, ki jih zagotovijo potrošniki,” še pravi uredba.

Nič več mini šamponov v hotelih

Podobno kot pri vrečkah za kečap od 1. januarja 2030 ne bo več dovoljena uporaba mini embalaže za kozmetiko in toaletne izdelke v hotelih, kot so šamponi in ovitki mil – tisti izdelki, ki jih stranke pogosto rade vzamejo s seboj domov. Nadomestiti jih bodo morali dozirniki ali kakšna druga rešitev, ki omogoča ponovno polnjenje embalaže.

V ljubljanskem petzvezdičnem hotelu Intercontinental zaradi tega ne pričakujejo večjega vpliva na poslovanje. “V naših sobah za goste že več let ne uporabljamo majhnih plastičnih stekleničk za šampone, gele za prhanje ali podobne kopalniške pripomočke. Namesto tega so vse kopalnice opremljene z dozirniki za ponovno polnjenje.”

Kot pravijo, je trajnost že več let del njihovega načina delovanja. “Prek IHG (Intercontinental Hotel Group) smo o prihajajočih spremembah obveščeni dovolj zgodaj, kar nam omogoča, da se nanje zgodaj pripravimo. Redno pregledujemo embalažo, ki jo uporabljamo, in sodelujemo z našimi dobavitelji, da bi zmanjšali nepotrebno embalažo in po možnosti uvedli bolj trajnostne rešitve,” so dejali.

V hotelu so lani prihodki znašali nekaj manj kot 13,7 milijona evrov, čisti dobiček pa 658 tisoč evrov.

Reciklirana plastika in prepoved plastičnih vrečk

Šesti člen uredbe pravi, da mora biti vso embalažo, dano na trg, mogoče reciklirati. Pri tem izrecno določa delež recikliranega materiala v plastični embalaži ali njenih delih. Pri plastenkah pijač za enkratno uporabo bo do začetka leta 2030 moralo biti vsaj 30 odstotkov recikliranih materialov. Enak odstotek velja za še druge kontaktne embalaže hrane in pijače, izdelane iz polietilen tereftalata (PET) kot glavnega sestavnega dela, pri kontaktni embalaži iz drugih plastičnih materialov pa ta znaša 10 odstotkov.

Že z 12. avgustom letos bo na evropskem trgu prepovedana vsa embalaža, namenjena stiku z živili, če vsebuje tako imenovane “večne plastike” (snovi PFAS) v količinah nad določenimi mejnimi vrednostmi. Prepovedana je tudi vsebnost bisfenola A (BPA) v embalaži, ki prihaja v stik s hrano, saj velja za hormonskega motilca. Uredba ohranja obstoječe omejitve za svinec, kadmij, živo srebro in šestvalentni krom v embalaži ali njenih sestavnih delih.

Od leta 2030 bodo prepovedane tudi zelo lahke plastične nosilne vrečke (tanjše od 15 mikronov), razen tistih, ki so potrebne iz higienskih razlogov ali se zagotavljajo kot prodajna embalaža nepredpakiranih živil, da bi se zavrglo manj hrane. Takšnih vrečk se ne bo smelo dajati na trg kot embalaže za živila v razsutem stanju, na primer surovega mesa, rib ali mlečnih izdelkov.

Države članice bodo sicer imele nekaj manevrskega prostora pri urejanju pravil glede teh vrečk, saj bodo lahko sprejele različne ukrepe, med drugim njihovo prepoved oziroma si bodo lahko same zastavile cilje njihovega zmanjšanja, omejitve trženja in podobno.

Manj ogromnih škatel za majhne pošiljke

Uredba naslavlja tudi embalažo za transport izdelkov v spletni trgovini. Med temi izstopa omejitev praznega prostora v transportni embalaži, torej ko trgovec kupcu pošlje razmeroma majhno pošiljko v veliki škatli. Po novih pravilih ta prazni prostor ne bo smel presegati 50 odstotkov volumna paketa od leta 2030 dalje.

Pri slovenskem spletnem trgovcu Enaa, ki je lani ustvaril nekaj manj kot 15 milijonov evrov prihodkov, že več let skušajo zmanjšati količino odpadne embalaže. Dodatnemu pakiranju se pogosto izognejo tako, da uporabijo originalno embalažo proizvajalca izdelka. Kartonsko embalažo in zaščitne materiale ponovno uporabijo, namesto da bi kupovali nove, dodatno embalažo pa uporabljajo le, ko je to potrebno za varnost transporta. “Na novo uporabljene plastične embalaže pri našem pakiranju praktično nimamo,” je za Forbes Slovenija dejal glavni izvršni direktor Enaa Aljoša Domijan.

Po njegovem mnenju bo omejitev praznega prostora večji izziv za proizvajalce izdelkov kot za spletne trgovce. “Pri številnih izdelkih je namreč že danes opaziti, da je originalna embalaža bistveno večja od samega izdelka, tako da ta pomeni le približno 20 do 30 odstotkov njenega volumna. Razlogi so različni – od zaščite izdelka do marketinškega učinka večje embalaže. Nova pravila bodo po našem mnenju proizvajalce spodbudila k učinkovitejši zasnovi embalaže in zmanjšanju nepotrebne porabe materialov,” je dejal.

Uredba sicer določa, da bodo morala podjetja, ki uporabljajo transportno ali prodajno embalažo, kot so palete, zložljive plastične škatle, škatle, pladnji, plastični zaboji, vmesni zabojniki za razsuti tovor, vedra, sodi in kanistri, zagotoviti, da se vsaj 40 odstotkov take embalaže lahko ponovno uporabi.

Višje cene embalaže

Pri Enaa ne pričakujejo večjih sprememb za njihovo delovanje, bodo pa zahteve spremljali in postopke po potrebi prilagodili. Vseeno pričakujejo, da bodo zahteve po bolj okolju prijaznih rešitvah dolgoročno pomenile višje cene embalaže, a pri tem Domijan poudarja, da na stroške dostave ne vplivajo samo cene embalaže, ampak tudi številni drugi dejavniki, kot so cene energije, logistike in dela, zato je vpliv posamezne uredbe težko ločiti od splošne rasti stroškov.

Uredba bo prinesla “dodatne obveznosti predvsem na področju dokazovanja skladnosti in spremljajoče dokumentacije, zato trenutno največ pozornosti namenjamo spremljanju izvedbenih pravil in morebitnim dodatnim administrativnim zahtevam,” je še dejal.

Cilji in kazni

Uredba si med cilji zadaja, da se do konca leta 2030 vsaj 70 odstotkov nastale odpadne embalaže reciklira. Pri tem določa tudi deleže reciklaže za posamezne materiale, in sicer 55 odstotkov plastike, 30 odstotkov lesa, 80 odstotkov železnih kovin, 60 odstotkov aluminija, 75 odstotkov stekla ter 85 odstotkov papirja in kartona.

Pri plastenkah in pločevinkah za pijačo do treh litrov uredba zastavlja cilj, da delež recikliranja do 1. januarja 2029 znaša vsaj 90 odstotkov odpadne mase.

Vsaka država članica bi morala do leta 2030 zmanjšati količino odpadne embalaže na prebivalca za pet odstotkov v primerjavi z ravnijo iz leta 2018. Do leta 2040 bi se ta delež moral zvišati na 15 odstotkov.

Kazni za kršenje zakonodaje morajo določiti države članice, uredba določa le, da morajo biti te kazni “učinkovite, sorazmerne in odvračilne”.