Nemški avtomobilisti v letu dni ob 19 tisoč delovnih mest. Kdo lahko obrne tok?
Poslovni rezultati za lansko leto potrjujejo velike težave paradne panoge nemškega gospodarstva, ki se bodo še poglobile v primeru trgovinske vojne z ZDA. Nova nemška koalicija se pogovarja, kako obuditi domače povpraševanje za električne avte.
Analiza revizijskega in svetovalnega podjetja Ernst & Young (EY), ki spremlja poslovanje 16 največjih svetovnih avtomobilskih proizvajalcev, kaže, da so nemški avtomobilski proizvajalci lani poslovali slabše kot številni njihovi konkurenti.
Merjeno z rastjo prodaje se je slabše odrezal le francosko-italijanski Stellantis, ki je predvsem zaradi upada v ZDA zabeležil 17-odstotno krčenje prihodkov od prodaje. Volkswagen je v letu 2024 rahlo povečal prodajo, BMW in Mercedes-Benz pa sta prodala manj. Na splošno so se njuni prihodki zmanjšali za 2,8 odstotka.
Prihodki vseh 16 analiziranih podjetij so se leta 2024 povečali za 1,6 odstotka in presegli mejo dveh tisoč milijard evrov, omenjenim nemškim proizvajalcem pa so usahnili za 2,8 odstotka, analizo povzemajo nemški mediji. Trojka je s skoraj 613 milijardami evrov prihodkov še vedno predstavljala približno 30 odstotkov prihodkov šestnajsterice, a se je njihov delež v skupnih prihodkih v primerjavi z letom 2023 zmanjšal. Tudi pri dobičkonosnosti so se nemška podjetja odrezala slabše od japonskih in ameriških konkurentov.
Cena znova glavni dejavnik
“Povpraševanje ostaja šibko, visoke naložbe v razvoj elektromobilnosti pa se ne obrestujejo, saj povpraševanje ni niti približno tako močno, kot smo upali,” je razloge za težave opisal Constantin Gall iz svetovalne hiše EY. Dodal je, da so razlog za slabo poslovanje tudi notranje težave podjetij, na primer stroški zaradi napak v programski opremi in odpoklici.
Kot je pojasnil Gall, so še leta 2023 upad količinske prodaje nemški proizvajalci premijskih vozil uspeli nadomeščati z višjimi cenami. Prodaja je kljub upadu povpraševanja rasla. “Zdaj se je situacija spremenila. Zaradi gospodarskih razmer in svetovnih konfliktov se je povpraševanje močno zmanjšalo. Proizvajalci si ponovno vse bolj konkurirajo s ceno. Poleg tega azijski proizvajalci s svojimi inovativnimi, a cenovno dostopnimi vozili Nemcem povzročajo vse več skrbi,” je pojasnil analitik.
V letu dni ob 19 tisoč delovnih mest
Analiza EY je pokazala, da je kriza v panogi lani v Nemčiji odplaknila 19 tisoč delovnih mest. V začetku leta je v avtomobilski industriji v Nemčiji delalo 780 tisoč ljudi, konec leta še 761 tisoč.
Pri tem dodajmo, da so poleg velikih proizvajalcev zaradi zmanjšanja naročil odpuščanja napovedali ali pa tudi že izvedli v dobaviteljski industriji, denimo Bosch, ZF, Schaeffler in Continental.
A Gall pričakuje nadaljnje občutno zmanjševanje zaposlenosti. “Za mnoge dobavitelje je zrak vse bolj redek, še posebej zaradi počasne rasti elektromobilnosti, kar pomeni precejšen pritisk na marže,” meni analitik.
Tu omenimo napoved PWC, da bo nemška avtoindustrija do 2030 ob 90 tisoč delovnih mest, kar je več kot desetodstotni upad. Analitska hiša med razlogi navaja prestrukturiranje v e-mobilnost, ki je manj delovno intenzivna, digitalizacijo avtomatizacijo.
Poleg že omenjene krize povpraševanja težave za nemške avtomobiliste prinašajo tudi napovedane ameriške carine. Ameriški predsednik Donald Trump je za ta teden napovedal uvedbo dodatne 25-odstotne carine na ves uvoz avtomobilov. Za nemške proizvajalce so ZDA pomemben izvozni trg, analize kažejo, da bi bila Nemčija med državami, ki bi ih uvedba carin najbolj udarila, na tretjem mestu (za Mehiko in Kanada). Zato ne preseneča, da sta nemška avtoindustrija in gospodarsko ministrstvo, ki ga vodi Robert Habeck, po Trumpovi napovedi pozvala k “nemudnim pogajanjem”, da bi preprečili “spiralno trgovinsko vojno” med ZDA in Evropo.
Umik subvencij, strmoglavljenje prodaje
Medtem ko se Bruselj – do zdaj relativno neuspešno – poskuša pogovoriti s Trumpovo ekipo in preprečiti uvedbo carin, pa se nastajajoča nova nemška koalicija, ki naj bi jo sestavljale stranke krščanske unije (CDU/CSU) in socialdemokratov (SPD), pogovarja o tem, kako spodbuditi e-mobilnost.
Kot smo pisali, je razlog za lanski padec predvsem v tem, da je Nemčija konec leta 2023 na hitro odpravila subvencije za električna vozila. Vlada Olafa Scholza je bila v to prisiljena, ker je ustavno sodišče ukinilo izvenproračunski sklad, iz katerega so črpali denar za subvencije. Sklad je bil ustanovljen za reševanje covidne krize, neporabljena sredstva v višini okoli 60 milijard evrov pa je vlada prerazporedila za zeleni prehod. A ustavno sodišče je presodilo, da je taka prerazdelitev protiustavna. Posledično je prodaja baterijskih električnih vozil lani upadla za 27,4 odstotka v primerjavi z letom prej.
Subvencije ali raje davčne olajšave?
Koalicija pod vodstvom Friedricha Merza po poročanju nemških medijev zdaj razmišlja o dveh možnih ukrepih, ki jih predlagajo ekonomski svetovalci pogajalcev. Prvi je ponovna uvedba subvencij, ki naj bi znašale več tisoč evrov (znesek še ni znan). Drugi pa davčne olajšave, podobne tistim, ki so na voljo za energetsko učinkovite prenove stanovanjskih stavb. Lastniki stavb v Nemčiji, ki okrepijo izolacijo ali zamenjajo ogrevalni sistem, lahko uveljavljajo sedemodstotno znižanje dohodnine (do največ 14 tisoč evrov).
Nemčija je sicer do zdaj za subvencije za e-avte namenila 10 milijard evrov, trenutno pa je na nemških cestah 13,5 odstotka vozil na baterijski električni pogon.
POGLEJTE ŠE PODKAST S SUZANO LOVEC: “Tokratni izbruh je bil najbolj grob”
