Mesec o napotenih delavcih: Ukrepajmo proti Hrvaški, kot je Avstrija proti nam

Z letošnjim letom je prenehal veljati drugi odstavek 144. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je omogočal, da je bil za napotene delavce dodatek za delo v tujini razbremenjen plačila prispevkov.

Od tega leta dalje torej delodajalci v zasebnem sektorju plačujejo tako prispevke kot dohodnino za celotno bruto plačo (delodajalci v javnem sektorju dohodnine za dodatek v tujini ne plačujejo). To je delodajalcem, ki zaposlene pošiljajo v tujino, močno dvignilo strošek dela, smo pisali v članku Ciljala ‘kaselc’ podjetja. A koga vse sta zadela minister Mesec in Boštjančič?.

So manj konkurenčni? Ne, pravi MF.

Delodajalska združenja v ESS so soglasje k spremembam zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki ga je spisalo ministrstvo za delo Luke Mesca, pogojevala tudi z zahtevo po davčnih (dohodninskih) ukrepih, ki bi izničili učinek 20- do 30-odstotnega dviga stroška plač.

Junija lani – po sprejemu zakona – pa je analiza ministrstva za finance pokazala, da so učinki na strošek dela majhni, le 7.700 tisoč evrov na leto na podjetje, kar je precej manj od navedb delodajalcev o 20- do 30-odstotnem dvigu stroška dela. Posledično je ministrstvo Klemna Boštjančiča sklenilo, da tudi kakšni kompenzacijski ukrepi niso potrebni.

Delodajalci menijo, da so podatki v študiji napačni, finančno ministrstvo pa nasprotno, da gre za analizo na podlagi tako imenovanih REK obrazcev, ki dajejo vpogled v dejanske bruto plače in dodatke za delo v tujini za napotene delavce.

Gospodarski minister Matjaž Han je v začetku tega leta obiskal nekatera podjetja – največ jih je na Štajerskem – in ocenil, da je tem podjetjem treba pomagati. A do danes ni kakšnih znakov, da bi se pripravljale spremembe.

Mesec za ukrepe zoper Hrvaško

Podjetja že celo leto sporočajo, da najbolj prizadeti dejavnost selijo v tujino, predvsem na Hrvaško, kjer naj bi bil strošek dela pri enaki neto plači nižji za 30 odstotkov.

Medtem ko delodajalci rešitev vidijo v olajšavah ali terenskemu dodatku, ki bi slovenskim podjetjem znova zmanjšale strošek dela za napotene delavce, minister za delo Luka Mesec predlaga postopke zoper Hrvaško, poroča STA.

Minister za delo Mesec je namreč v izjavi za tiskovno agencijo spomnil, da je Slovenija zakonodajo spremenila tudi zato, da se je izognila postopku pred Sodiščem EU zaradi izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in nedovoljene državne pomoči podjetjem, ki napotujejo delavce v tujino. Postopek je terjala Avstrija.

Ker se slovenska podjetja selijo na Hrvaško, kjer ravnajo tako, kot je pred spremembami zakonodaje ravnala Slovenija, Mesec predlaga, da Slovenija proti Hrvaški uporabi enaka pravna sredstva, kot jih je Avstrija proti Sloveniji. “Tudi Hrvati kršijo skupna pravila na trgu in ne vem, zakaj to kot država dopuščamo. Na ta način se bomo tudi mi razbremenili dampinške in nelojalne konkurence s strani hrvaških podjetij in njihovih napotenih delavcev,” je navedel.

Ministrovemu predlogu so naklonjeni tudi v sindikalnih vrstah, piše STA, ki pa ne navede, katerih sindikalnih organizacij.