Nakazila na neobanke, ki so dvignila prah, bo zaračunala še ena slovenska banka

Pred dobrim letom dni je največja slovenska banka NLB presenetila nekatere uporabnike, ko je v novem ceniku uvedla provizije za tako imenovane quasi-cash transakcije, med katere so prišteli tudi kartična nakazila ne neobanke, kot sta N26 in Revolut. Medtem ko varuh pravic potrošnikov še čaka na uradno stališče Banke Slovenije glede teh provizij, jih z novim letom uvaja še druga največja banka OTP.

“Nadomestilo za quasi-cash gotovinske transakcije bomo v OTP banki uvedli s 1. januarjem 2026. Sem sodijo polnitve denarnic, plačilne transakcije na igralnih platformah in drugi finančni instrumenti, ki jih mednarodne kartične sheme obravnavajo drugače ter pri katerih nastajajo višji stroški in okrepljeni nadzori proti pranju denarja,” so za Forbes Slovenija sporočili iz banke in dodali, da bodo od nadomestila odvzeti nekateri subjekti, ki jih bodo objavili na spletni strani do datuma uveljavitve novega cenika.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) že od lani, ko je z julijsko posodobitvijo cenika nadomestila uvedla NLB, opozarjajo na “vprašljivo prakso, za katero se zdi, da zgolj kaznuje najbolj enostavno možnost nakazovanja denarja na račune pri neobankah,” je dejala vodja finančne pisarne ZPS in generalna sekretarka ZPS Tanja Piškur.

Ob tem opozarjajo, da do danes ni bilo predloženih nobenih dokazov o dodatnih stroških, ki bi nastali s takšnimi transakcijami. Potencialno neskladna s pravili evropskega enotnega trga se jim zdi tudi praksa izvzemanja nekaterih (slovenskih) prodajnih mest, kot je to storila NLB in kot napoveduje OTP.

Po več kot enem letu še brez stališča

Po navedbah zveze potrošnikov Banka Slovenije še vedno vodi postopek, v okviru katerega naj bi sprejeli stališče o nadomestilih za quasi-cash transakcije, kar ZPS-ju onemogoča nadaljnje ukrepe.

“Banka Slovenije po našem vedenju postopka še vedno ni zaključila in še ni podala jasnega stališča glede skladnosti nadomestil z zakonodajo. Zaradi nedokončanega postopka ZPS trenutno ne more nadaljevati z ukrepanjem pri pristojnih evropskih organih. ZPS je tako tudi uradno ponovno pozvala Banko Slovenije, naj postopek konča brez nadaljnjega odlašanja in slovenskim potrošnikom zagotovi svoje jasno stališče o zakonitosti tega nadomestila,” pravijo pri varuhu pravic potrošnikov.

“V Banki Slovenije morebitnih nadzorniških postopkov zaradi dolžnosti varovanja zaupnih podatkov ne smemo komentirati,” so nam sporočili iz centralne banke. Dejali so, da zakon o plačilnih storitvah določa, “da lahko ponudnik plačilnih storitev v zvezi z izvršitvijo plačilne transakcije uporabniku zaračuna le nadomestila, o katerih je predhodno obvestil uporabnika”, kar pri BS spremljajo in preverjajo v okviru svojih nadzorniških pristojnosti.

NLB je to storila, ko je uvedbo nadomestila navedla v najavi sprememb cenika, prav tako OTP. Pri ZPS tudi pozdravljajo, da NLB komitente o spremembah pogojev poslovanja obvešča tudi preko elektronske pošte, ne zgolj prek izpiskov. “Teh ob digitalnih bančnih aplikacijah marsikdo ne spremlja več,” pravijo.

NLB: Nadomestila niso v nasprotju z zakonodajo

Kot še pravijo pri ZPS, je NLB od uvedbe teh provizij objavila seznam prodajnih mest, kjer nadomestila ne zaračunava. Ta seznam obsega le slovenska prodajna mesta, ki v večini nudijo igre na srečo. Pri nakazilih na neobanke se nadomestilo še naprej zaračunava. Izvzemanje zgolj slovenskih ponudnikov po mnenju ZPS “ni skladno z načelom preglednosti in enakopravne obravnave znotraj enotnega trga EU”.

Pri NLB pa ostajajo “na stališču, da zaračunavanje nadomestil za quasi-cash transakcije ni v nasprotju z veljavno zakonodajo. Izjema so prodajna mesta, s katerimi ima banka sklenjeno poslovno razmerje in je slednje v korist uporabnikom njihovih storitev. NLB vselej spoštuje relevantno zakonodajo in odločbe regulatorja, tako bo tudi v tem primeru,” so nam sporočili.

Neobanke so v zadnjih letih postale priljubljene med slovenskimi uporabniki. Po podatkih finančne uprave (Furs) je imelo ob koncu leta 2023 račun na britanskem Revolutu 163 tisoč Slovencev, na nemškem N26 pa dobrih 46 tisoč. Revolut medtem pravi, da ima v Sloveniji več kot 180 tisoč strank.

Provizija tudi pri Addiku

Nadomestila za quasi-cash transakcije že od leta 2016 zaračunava tudi avstrijska Addiko Bank, in sicer le za nakazila s kreditnimi karticami, ne pa tudi z debetnimi karticami. Pri banki pravijo, da spremembe cenovne politike trenutno niso predvidene.

“Addiko Bank vedno posluje skladno z veljavno zakonodajo in regulativo, zato bomo, če bo Banka Slovenije podala stališče, da nadomestila za quasi-cash transakcije niso skladna z zakonodajo, to seveda upoštevali in se ustrezno prilagodili v skladu z njenimi smernicami,” so še dodali.

Pri NLB se je nadomestilu možno izogniti le s plačilnim nalogom SEPA v mobilni banki, ki stane 0,4 evra oziroma je brezplačen, če imate račun Premium. Provizija se pri obeh bankah obračuna tudi v primeru nakazil preko storitev Google Pay in Apple Pay, saj gre tudi v teh primerih v osnovi za kartično plačilo.

Pri NLB nadomestilo za quasi-cash transakcije znaša 1,5 odstotka nakazanega zneska ali največ 150 evrov, pri Addiku pa pet odstotkov nakazanega zneska ali največ 136 evrov. OTP v predlogu sprememb cenika navaja nadomestilo v višini enega odstotka od zneska transakcije oziroma najmanj en evro in največ 120 evrov. Če na neobanko nakažete na primer tisoč evrov s kartico, vam bo NLB za prenos zaračunala 15 evrov, Addiko 50 evrov, OTP pa od 1. januarja naprej 10 evrov.

Pri drugih bankah, kot so Delavska hranilnica, Gorenjska banka, Unicredit in Intesa Sanpaolo, nadomestilo za quasi-cash transakcije ni navedeno na ceniku.

Pri ZPS pravijo, da so se potrošniki v tem času najverjetneje že prilagodili na provizije. “Za nakazovanje denarja na račune pri neobankah lahko uporabljajo cenovno ugodnejše poti (nakazilo prek SEPA namesto uporabe funkcionalnosti “top-up”), ki pa pogosto pomenijo slabšo uporabniško izkušnjo,” so zapisali v sporočilu za javnost.