Kako bi slovenska podjetja in gospodinjstva udaril spopad na Bližnjem vzhodu

Izrael in ZDA nadaljujeta z napadi na Iran, ta pa s povračilnimi udarci v regiji Bližnjega vzhoda. Včeraj, na tretji dan od začetka konflikta, se je dogajanje začelo prelivati tudi na svetovne trge. Cena surove nafte brent je poskočila za slabo desetino, na skoraj 80 dolarjev za sodček. Terminske pogodbe za zemeljski plin v Evropi so se zvišale za 35 odstotkov. Padle so tudi evropske delnice.

Glavni razlog je bil strah pred motnjami oskrbe z energenti zaradi ustavitve plovbe skozi Hormuško ožino, glavno trgovsko pot za približno petino svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Včeraj zvečer po našem času je Iran ožino dejansko zaprl.

Poleg tega je energetska infrastruktura tarča napadov. Katarsko državno energetsko podjetje Qatar Energy je denimo po iranskih napadih včeraj ustavilo del proizvodnje utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v kompleksu Ras Laffan, Savdska Arabija pa eno od naftnih rafinerij.

Posledice za slovenskega potrošnika in podjetja bodo odvisne predvsem od dolžine trajanja konflikta. Glavni ekonomist Evropske centralne banke (ECB) Philip Lane je za Financial Times dejal, da bi dolgotrajnejši konflikt lahko povzročil skok inflacije in padec evropskega BDP.

Analiza ECB iz decembra 2023 je pokazala, da bi v primeru zmanjšanja dobav nafte in plina skozi ožino za tretjino, cene nafte, ki so bile takrat okoli 80 dolarjev za sod, poskočile na 130 dolarjev za sod. Rast v BDP evrskega območja bi bila v naslednjem letu za 0,6 odstotne točke nižja, inflacija pa za več kot 0,8 odstotne točke višja.

Izrazit porast cen, ne pričakujejo pa motenj

V Evropi bi lahko konflikt najprej čutili v obliki omejitev pri dobavah dizelskega goriva v nekaterih sredozemskih državah, kjer se je uvoz iz Savdske Arabije, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov v zadnjih dveh letih povečal kot nadomestilo za manjši uvoz iz Rusije, je ocenil glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.

V zadnjih letih je nafto iz Savdske Arabije kupoval tudi slovenski Petrol. Ali in koliko naftnih derivatov trenutno nabavljajo na Bližnjem vzhodu, nam v podjetju zdaj niso izdali; povedali so le, da imajo razpršene nabavne vire in dobavne poti, s čimer zmanjšujejo tveganja.

Dogajanje na Bližnjem vzhodu se je včeraj sicer odrazilo v dvigu cen na mednarodnih energetskih trgih – tudi na mediteranskih borzah, kjer Petrol kupuje gorivo. “Beležimo izrazit porast borznih kotacij surove nafte in naftnih derivatov,” so za Forbes Slovenija povedali v energetski družbi. Cena surove nafte brent se je zvišala za približno 8,9 odstotka, srednjih destilatov (med te sodita dizelsko gorivo in kurilno olje) pa za okoli 20 odstotkov glede na zadnje kotacije.

Nadaljnje gibanje borznih cen bo, kot so nam še povedali v Petrolu, v veliki meri odvisno od razvoja geopolitičnih razmer in odzivov trgov. Dvig borznih cen pa se ne odrazi takoj tudi v končni ceni goriva. V Sloveniji se cene derivatov spreminjajo vsakih 14 dni. Naslednja uskladitev bo prihodnji torek. Če bi se konflikt še zaostroval in širil, bi to lahko pomenilo občutnejši dvig.

Je pa Ivanc z GZS spomnil, da ima v primeru večjih dvigov nabavnih cen vlada možnost nižanja trošarin, s čimer lahko blaži vpliv na končne cene in inflacijo. Spomnimo, da trošarine in druge dajatve predstavljajo okrog tri petine končne cene goriva, ostalo pa nabavna cena in trgovska marža.

Petrol za zdaj ne pričakuje motenj pri oskrbi. “Petrol ima zadostne zaloge za daljše obdobje in nemoteno oskrbo uporabnikov. Razmere pozorno spremljamo ter sproti prilagajamo nabavne in prodajne aktivnosti skladno z razvojem tržnih kotacij,” pravijo.

Koliko zalog imajo, niso izdali. V skladu z evropskimi predpisi pa mora imeti Slovenija vzpostavljene zaloge nafte oziroma naftnih derivatov v višini, ki ustrezajo povprečnemu dnevnemu neto uvozu oziroma dnevni povprečni porabi za najmanj 90 dni, je poročal N1.

So pa tuji mediji poročali, da je Evropa močno odvisna od uvoza letalskega goriva z Bližnjega vzhoda. Številke analitikov se gibljejo od 25 do 45 odstotkov vseh dobav.

Dražji plin (in elektrika) izziv za industrijo

Regija Bližnjega vzhoda je tudi pomembna izvoznica plina, proizvede petino globalnih količin. Ta gre predvsem v azijske države, medtem ko je Evropi Katar lani dobavil 3,8 odstotka vsega plina (glavni dobaviteljici sta bili Norveška in ZDA).

Čeprav se zdi, da katarske dobave niso nenadomestljive za plinsko preskrbo Evrope in da je obdobje najnižjih zimskih temperatur za nami, pa so terminske pogodbe za dobavo zemeljskega plina v aprilu na vozlišču TTF na Nizozemskem včeraj čez dan poskočile za več kot 50 odstotkov in presegle 48 evrov za megavatno uro (MWh).

Plinska skladišča po EU so namreč trenutno 30-odstotno napolnjena, kar je manj od povprečja preteklih let za ta čas. Morebitne motnje bi lahko otežile priprave na naslednjo zimo in ogrevalno sezono. Avstrijska skladišča, kjer večino plina hrani tudi Slovenija, so 36-odstotno napolnjena. Natančnega podatka o slovenskih zalogah ni. Morajo pa naši dobavitelji po evropski zakonodaji vsako leto na 1. novembra v skladiščih imeti 15 odstotkov povprečne porabe plina zadnjih petih let.

Skok borznih cen pomeni, da se podraži ves plin, tudi tisti iz ZDA.

Cene plina v EU pomembno vplivajo tudi na cene elektrike. Cenovni skoki na promptnih trgih so sicer bolj kot za gospodinjstva in mala podjetja problem za največje, industrijske porabnike. Trgovci s plinom in elektriko namreč večini potrošnikov nudijo dolgoročne pogodbe in energente postopno zakupujejo več let vnaprej, zato se občasna nihanja manj odrazijo v ceni. Industrijska podjetja pa del potreb pokrivajo s sprotnimi nakupi, zato lahko taki borzni skoki vplivajo na njihove stroške.

Že zdaj pomanjkanje gnojil v EU

Nekoliko skrita posledica dviga cen nafte in plina so lahko višje cene gnojil, kar lahko vpliva na cene in globalno proizvodnjo hrane. Bližnji vzhod pokriva tretjino svetovne proizvodnje gnojil.

Slovenski kmetje gnojila praviloma kupujejo prek zadrug. Kriza na Bližnjem vzhodu prihaja v času, ko so dobave dušičnih gnojil v EU že okrnjene zaradi začetka izvajanja evropskega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM). V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so nedavno opozorili, da se je uvoz dušikovih gnojil v EU močno zmanjšal in da so cene močno narasle, kar predstavlja resno tveganje za stabilnost kmetijske proizvodnje in prehransko varnost.

Kot pravijo na Zadružni zvezi Slovenije (ZZS), so zaloge gnojil v EU po podatkih bruseljskega združenja kmetov Copa Cogeca nizke ter naj bi pokrivale približno 45 do 50 odstotkov potreb za prihajajočo letino. “Velik del zadrug, članic ZZS, trenutno ne poroča o težavah, saj so gnojila nabavile že jeseni. Posamezne zadruge poročajo o zamudah pri dobavi, o čakalnih vrstah pri proizvajalcih in o rasti cen ter izpostavljajo težave v prihodnje, če bo uvoz gnojil zaostren,” so nam povedali na ZZS.

Evropska komisija je kot odgovor na opozorila kmetov predlagala začasno opustitev uvoznih dajatev za več pomembnih dušikovih gnojil ter surovin za njihovo proizvodnjo (amonijak, sečnina). Ta naj bi veljala za vse države, razen za Rusijo in Belorusijo.

Evropi dobavijo petino aluminija

Borzna cena aluminija se je včeraj dvignila za več kot tri odstotke, Tudi tu je po poročanju Bloomberga glavni razlog zaskrbljenost, da bi konflikt ogrozil kritično oskrbovalno pot iz regije, ki je odgovorna za znaten del svetovne proizvodnje.

Reuters je včeraj poročal, da EU petino aluminija uvozi iz držav Bližnjega vzhoda in da bi bil dolgotrajnejši konflikt veliko tveganje za evropske porabnike (ter potrošnike). Slovenska predelovalca aluminija, Talum in Impol, smo vprašali, ali material za svoje izdelke kupujeta tudi v tej regiji, odgovor čakamo.

Nadaljnje spremembe ladijskih poti do Luke

Žarišče spopadov je trenutno osredotočeno na območje Perzijskega zaliva, Hormuške ožine in Arabskega morja, kar lahko posredno ogrozi tudi transportno pot z Daljnega vzhoda, ki je vse bolj pomembna za Luko Koper.

“Predvsem gre za Južno Korejo, Kitajsko in širše območje jugovzhodne Azije. S temi državami nas tedensko povezuje več ladijskih servisov, ki po trenutnih informacijah potekajo normalno,” pravijo v koprski družbi.

V Luki pričakujejo odklone pri ladijskih povezavah z državami Arabskega polotoka, ki so bližje žarišču spopadov, saj so ladjarji v trenutnih razmerah zelo previdni, a poudarjajo, da je delež pretovora za te dežele bistveno manjši kot za Daljni vzhod.

Ob tem poudarjajo, da je večina ladjarjev že ob nastopu rdečemorske krize v začetku 2024 prilagodila svoje servise in preusmerila ladje okoli Afrike. “Pričakujemo lahko, da bodo tudi tisti ladjarji, ki trenutno plujejo mimo Arabskega polotoka do Rdečega morja oziroma Sueza, zaradi varnosti spremenili pot, se ognili širšemu območju spopadov in se preusmerili okoli Afrike,” menijo. Eden takih je francoski CMA CGM, ki je v nedeljo vse ladje preusmeril na poti okoli Afrike.

V Luki dodajajo, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov in so v stiku z ladjarji glede morebitnih sprememb ladijskih povezav.

Dodajmo, da ladjarji vračunavajo premije za tveganja ter podaljšujejo poti, kar pomeni dražji prevoz in potencialni vpliv na cene vsega uvoženega blaga – tudi pri nas.

Manj turistov z vzhoda?

Vojaški napadi so ohromili turizem na Bližnjem vzhodu. Po navedbah turističnih agencij je v Dubaju obtičalo nekaj več kot 200 slovenskih turistov, v Aziji in Oceaniji pa še okoli 800. Vlada zdaj organizira dva čarterska leta iz Omana, s katerima naj bi se v domovino vrnilo okoli 500 potnikov.

Mnogi potniki si bodo morali stroške kriti sami, saj je vojna višja sila. Edino potnikom, ki so obtičali v Dubaju, naj bi tamkajšnja vlada pokrila stroške bivanja.

Kakšni pa bodo vplivi v primeru dolgotrajnejšega konflikta? “Ker je obdobje šolskih počitnic mimo, je trenutno organiziranih potovanj na to območje malo,” je za Forbes Slovenija povedal Mišo Mrvaljević, generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije. Če ima kdo rezervacijo za prihajajoče dni in tedne, svetuje, da je ne odpove. V tem primeru namreč nosi stroške odpovedi; če potovanje odpove agencija, pa bo potnik dobil denar nazaj.

Na dolgi rok pa bi lahko bolj kot agencije, ki vozijo turiste na ta območja, posledice občutili slovenski turistični ponudniki. Prevozniki z Bližnjega vzhoda – Emirates, Etihad in Qatar Airlines – namreč k nam pripeljejo potnike iz Azije in Avstralije, ki se praviloma pri nas ustavijo za dva ali tri dni. Če se v mesecu dni razmere umirijo, ne bo večjega vpliva, sicer pa bi se to lahko poznalo na turističnem obisku pri nas.