Kitajska bi na sveti tibetanski reki zgradila največji jez na svetu
V odročnem kotičku tibetanske planote, obkrožene z visokimi gorami, namerava Kitajska zgraditi jez, ki bi bil njen največji hidroenergetski projekt doslej.
Kitajska načrtuje 60-gigavatni (GW) jez na reki Yarlung Tsangpo, ki je najvišje ležeča reka na svetu. Jez bi ob polni izkoriščenosti lahko proizvedel trikrat več električne energije kot trenutno največji tovrstni objekt na svetu, Jez Treh sotesk na reki Jangce z močjo 22,5 gigavatov.
Če bi se projekt končal, bi izkoristil naravno moč ene največjih azijskih rek in proizvedel dovolj električne energije za več deset milijonov ljudi.
Vodni vir in sveti kraj
Načrt je del kitajskih prizadevanj za pot v ogljično nevtralnost, na drugi strani pa sproža zaskrbljenost glede morebitnih vplivov na biotsko raznovrstnost, geopolitiko ter nevarnost potresov in zemeljskih plazov, piše Forbes Srbija.
Območje, predvideno za gradnjo, namreč leži v oddaljenem in divjem delu Kitajske. To gorsko območje je izpostavljeno naravnim katastrofam, zato bi bila že dostava gradbenega materiala lahko zelo nevarna.
Indijo in Bangladeš, skozi katera teče reka, skrbi, da bi jima lahko tako velik projekt resno otežil dostop do vode. To skrb še povečuje strah pred podnebnimi spremembami in vse bolj nepredvidljivimi vodnimi tokovi.
Za Tibetance pa je reka sveti kraj. Nekateri verjamejo, da je to mesto izvor duhovnega sveta in da tam počiva glava njihove boginje, njeno telo se vije okoli ovinkov reke, njena stopala pa se končajo na asamskih planjavah v Indiji.
Zanimivo je tudi to, da se ob reki nahaja območje, na katerem mrgoli neraziskanih vrst sesalcev.
Bitka za elektriko
Reko Yarlung Tsangpo mnogi zaradi njene moči in številnih slapov imenujejo kar “Everest med rekami”. Začne se na ledeniku Angsi in teče tisoč kilometrov proti vzhodu do gore Namcha Barwa. Od tam se nato obrne proti jugu, v regijo Enga in Bangladeš, preden se končno izlije v Indijski ocean.
Kitajci bi prav tu gradili, ker se reka hitro spušča skozi sotesko v ovinku okrog gore Namcha.
Kitajska potrebuje dvakrat več elektrike kot Amerika in osemkrat več kot Rusija. Trenutno večino električne energije proizvede s kurjenjem premoga. To pomeni veliko izpustov emisij ogljikovega dioksida, ki jih želi Kitajska zmanjšati. Prizadeva si za politiko ničelnih neto emisij in se vse bolj zanaša na električno energijo iz obnovljivih virov.
Zato Kitajska vlaga v vse, od sončnih elektrarn in vetrnih turbin do energije plimovanja in hidroelektrarn. Od petdesetih let prejšnjega stoletja pa je zgradila tudi na deset tisoče jezov. To vključuje največjo in najmočnejšo hidroelektrarno na svetu – jez Treh sotesk.
Potem, ko je Kitajska izkoristila zmogljivost večine svojih notranjih rek, se je začela preusmerjati na mednarodne. Podatki kažejo, da nadzoruje večino voda v Aziji, predvsem zaradi Tibetanske planote. Ta zagotavlja toliko vode, da je znana kot vodni stolp Azije, pomembna je tudi kot vir obnovljive energije in geopolitične moči za Indijo in Bangladeš.
Stomilijardni projekt
Poročilo izpred 20 let, ki napoveduje lokacije za razvoj hidroelektrarn, ugotavlja ogromen potencial te soteske. Še leta 2020 se je špekuliralo, da bo tudi cena tega projekta “mega” – točno sto milijard dolarjev, je poročal Reuters.
Indija je napovedala lasten projekt izgradnje jezu z močo 10 GW, ki jim bo pomagal pri shranjevanju in nadzoru lastnih vodnih virov. Voda v tem kontekstu postane strateško geopolitično orožje, na Kitajski pa je, da uresniči svoj projekt, ne da bi ogrožala svoje sosede.
