Ko zaposleni postanejo lastniki podjetja: primer slovenskega start upa Zebra BI

Vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij se pogosto omenja kot možnost za izboljšanje konkurenčnosti slovenskih razvojnih podjetij pri privabljanju kadra, ali pa kot sredstvo za prenos lastništva v malih in srednje velikih (pogosto družinskih) podjetjih, ki čaka slovensko gospodarstvo v naslednjem desetletju.

Nekatera slovenska podjetja, zlasti v tehnološkem sektorju, model že uvajajo, čeprav ta še ni zakonsko urejen. Med njimi je tudi Zebra BI, ki se ukvarja z vizualizacijo poslovnih podatkov, tudi z uporabo orodij umetne inteligence.

Start up s sedežem v ljubljanskem Tehnološkem parku se je marca letos kot edini predstavnik Slovenije uvrstil na seznam tisoč najhitreje rastočih evropskih podjetij, ki ga pripravlja Financial Times, s 76,2-odstotno letno rastjo prihodkov v letu 2022.

“To je bila moja dolgoletna želja. Program bi uvedli že prej, če ne bi bilo to v Sloveniji skoraj nemogoče narediti učinkovito – nimamo zakonodaje, predvidenih pravnih oblik, zato je to strašanska muka.”

Andrej Lapajne, Zebra BI, o programu delniških opcij za zaposlene

Lastne delnice, iz katerih črpajo opcije

Kot je za Forbes Slovenija pojasnil direktor in ustanovitelj podjetja Andrej Lapajne, so pri Zebra BI leta 2022 uvedli program ESOP (ang. Employee Stock Option Plan – program delniških opcij za zaposlene), ki ga želi uzakoniti tudi ministrstvo za solidarno prihodnost, predvidoma do konca tega ali v začetku prihodnjega leta. Ker zakona še ni, so pri Zebri “poskušali narediti najboljši možen približek.”

“Na koncu smo se odločili, da spremenimo pravno obliko podjetja in smo postali delniška družba. Pred tem smo zagotovili, da ima podjetje lastne delnice, ki so namenjene za program ESOP, katerega lastnik je podjetje in iz katerega se lahko podeljujejo delniške opcije za zaposlene. To je bil torej predpogoj: prenos dela lastništva na podjetje in nato preoblikovanje v delniško družbo,” je dejal Lapajne.

Pridružila se je večina zaposlenih

V program se je po besedah Lapajneta vključila večina od skupno 60 zaposlenih. Trenutno imajo zaposleni približno 18-odstotni delež v podjetju, če ne upoštevamo deleža direktorja. Od teh 18 odstotkov je okrog sedem odstotkov v okviru programa ESOP. Pri ostalih 11 odstotkih gre za lastniške deleže, ki jih je podjetje razdelilo nekaterim vodilnim kadrom še pred uvedbo programa ESOP, ko je bila Zebra BI še družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

Zaposleni lahko delniške opcije kupijo po knjigovodski vrednosti delnice. Tržna vrednost delnic pa je dejansko večja, poleg tega podjetje vsako leto raste, kar za zaposlenega pomeni rast naložbe, pravi Lapajne.

Zebra BI je v zadnjih petih letih svoje prihodke povečala s slabih 900 tisoč evrov leta 2019 na skoraj šest milijonov evrov lani. Čisti dobiček podjetja zadnja tri leta presega milijon evrov; lani je znašal 1,3 milijona, leto prej pa 1,9 milijona evrov, kažejo podatki Ajpesa.

Po enem letu od nakupa lahko delavci unovčijo četrtino delniških opcij, vse opcije pa po štirih letih. Ta odmerna (vesting, angl.) doba je določena po zgledu ameriške prakse, ki se v angleščini imenuje ‘4 years vesting, 1 year cliff’. Kot pojasni Lapajne, s tem pristopom tamkajšnja podjetja skušajo privabiti in zadržati perspektivne kadre.

Prvi mož podjetja pove tudi, da delniške opcije v okviru programa ESOP niso mišljene kot nagrajevanje. Za to imajo pri Zebri BI druge mehanizme, na primer četrtletne in letne bonuse v prodaji, nagrade za izjemne dosežke in podobno. “Je pa dodatna stimulacija, s katero smo bolj konkurenčni na trgu, lažje pridobimo kadre, ker zaposleni vedo, da bodo lahko soudeleženi pri dobičku,” pravi.

Nudijo tri različne pakete delniških opcij, ki so – odvisno od senioritete in odgovornosti zaposlenega – večji ali manjši. A vsak zaposleni lahko dobi vsaj osnovni paket, doda Lapajne.

Kakšni so učinki

Po mnenju Lapajneta je program koristen. “Ni sicer odločilna stvar, zaradi katere bi ljudje prišli k nam, nam pa gotovo da neko konkurenčno prednost. Zlasti to velja za kandidate na bolj vodilnih mestih.”

Kaj pa učinkovitost? Ideja je namreč tudi, da bi zaposleni, ki imajo delež v podjetju, bili bolj motivirani, da dosežejo dobre rezultate.

“Bomo videli," pravi Lapajne. "Mislim, da se vsaka takšna stvar pozna, ampak ne moremo pričakovati, da bo samo ena iniciativa spremenila vse kazalnike učinkovitosti nekega podjetja. Mislim, da gre za serijo iniciativ in ukrepov, ki jih podjetje mora narediti za svoje zaposlene, da vidijo smisel v svojem delu in da so primerno finančno nagrajeni. Podjetje mora nuditi nek celovit program, kjer se iniciative med seboj povezujejo, kjer so povezane s strategijo vodenja in kulturo podjetja.”

Je pa bila sama vzpostavitev programa po njegovih besedah "nerodna in draga". Pretvorba v delniško družbo je prinesla veliko novosti, od obveznih skrbnostnih pregledov do organizacijskega preoblikovanja zaradi strožjih pravil korporativnega upravljanja, na primer postavitev uprave. "Tako da imamo povečane splošne stroške (overhead), samo zato, da zaposlenim omogočimo možnost biti solastniki," trdi direktor.

V pripravi zakon

Lapajne, ki je Zebro BI ustanovil leta 2014, meni, da bi morala imeti vsa podjetja v Sloveniji tak model, saj se mu zdi vključevanje zaposlenih v lastništvo dobra stvar. “To je bila moja dolgoletna želja. Program bi uvedli že prej, če ne bi bilo to v Sloveniji skoraj nemogoče narediti učinkovito – nimamo zakonodaje, predvidenih pravnih oblik, zato je to strašanska muka," še pravi.

Ministrstvo za solidarno prihodnost na podlagi potrjenih vladnih izhodišč pripravlja Zakon o lastniški zadrugi delavcev, ki naj bi to jesen šel v javno obravnavo. Ta zakon bo temeljil na modelu ESOP, primarni namen zakona pa je reševanje prihajajočega prenosa lastništva malih in srednje velikih družinskih podjetij, ki po nekaterih raziskavah predstavljajo levji delež slovenskega gospodarstva.

V naslednjem desetletju naj bi se upokojila četrtina lastnikov takšnih podjetij, zato vlada skuša zakonsko urediti mehanizme, s katerimi bi lahko zaposleni odkupili podjetje, na primer takrat, ko druga generacija lastnikov nima interesa za vodenje podjetja.

V izhodiščih je predviden tudi delni odkup in sistem vključevanja novih zaposlenih v lastništvo podjetja, kar pa je po mnenju Lapajneta tisto, kar iščejo tehnološka in razvojno naravnana podjetja. "Pri podjetjih, kot smo Zebra BI, težava ni nasledstvo; težava je imeti učinkovito in konkurenčno ponudbo za zaposlene. Problem vseh visokotehnoloških podjetij v Sloveniji je, da ljudje, ki so sposobni in imajo visokospecializirana znanja, odhajajo v tujino," pojasni.

Po oceni Lapajneta se Sloveniji dogaja na eni strani odliv možganov v tujino (ali pa ljudje ostanejo tukaj in delajo za tujo firmo, kar je po njegovem mnenju isto, saj dodano vrednost ustvarjajo za podjetje, registrirano nekje drugje), po drugi strani pa tudi slovenska podjetja sama selijo svoje sedeže v davčno bolj ugodne države, kot so Ciper, Luksemburg, Nizozemsko, Singapur, ZDA in podobno.

Kaj je ESOP in kdo ga še preizkuša

ESOP omogoča odkup deleža podjetja s strani zaposlenih, brez da bi morali delavci investirati lastne prihranke – odkup se financira s pričakovanimi dobički podjetja, na svoji spletni strani pojasnjuje Inštitut za ekonomsko demokracijo (IED), ki je v Sloveniji glavni predlagatelj modela ESOP.

"Model ESOP je primarno namenjen reševanju problema lastniškega nasledstva. V primeru delnega odkupa (ko zaposleni postanejo manjšinski lastniki) pa lahko služi tudi kot orodje za povečanje motivacije in pripadnosti zaposlenih," dodajajo.

V Sloveniji z vključevanjem zaposlenih v lastništvo eksperimentirajo tudi druga podjetja. Med njimi so proizvajalec merilnih sistemov Dewesoft, proizvajalec električnih motorjev Domel, razvijalec digitalnih rešitev za finančno industrijo Halcom, ponudnik rešitev pri prijavah na razpise Tiko Pro in industrijski svetovalec INEA.

V začetku septembra so navedena podjetja sodelovala na okrogli mizi na temo solastništva zaposlenih v organizaciji podjetniškega pospeševalnika Katapult, ki ga je ustanovil Dewesoftov direktor Jure Knez. Dewesoft je model solastništva uvedel leta 2016, podjetje pa ima danes okoli 120 solastnikov, so pri podjetju zapisali v sporočilu za javnost.

V Domelu pa so solastništvo zaposlenih uvedli že leta 1998. Po besedah predsednika uprave Matjaža Čemažarja na dogodku, je podjetje iz Železnikov s pomočjo modela preprečilo sovražni prevzem in ohranilo slovensko lastništvo.