Kako redko je v resnici zlato?

»Čeprav je trg zlata zelo razvejan in dostopen vsakomur, ki bi želel svoje premoženje dopolniti z naložbo v zlato, pa je v resnici ta prestižna kovina redkejša, kot si pogosto predstavljamo,« povedo pri Goldman Graff, podjetju z več kot stoletno tradicijo delovanja v prodaji in nakupu zlata.

V zemeljski skorji, kjer je kopanje zlata mogoče, se namreč nahajajo izredno skromne količine zlata. Večina ga je med staljenim stanjem formiranja planeta potonila globlje proti jedru, kjer je ostal ujet daleč stran od našega dosega. Po podatkih, ki so jih pridobili pri National Geographic, naj bi bilo v jedru planeta kar 1.6 kvadrilijona (10²⁴) ton zlata – tako izdatna količina, da bi lahko celotno površino planeta pokrili s pol metra debelo plastjo zlata. Z geološkimi procesi se delčki teh zlatih zalog včasih dvignejo bliže površju, v obliki zlatih žil ali naplavin.

V skorji Zemlje je zgodba povsem drugačna, saj naj bi vsebovala zgolj 0.003 delcev zlata na milijon. Ta količina je ocenjena tudi z zanimivo primerjavo, ki pravi, da če bi iz zemeljske skorje izkopali vse zlato, ki je trenutno na voljo, bi ga lahko stopili in oblikovali v kocko s stranicami v dolžini 21 metrov, po površini za skoraj celo teniško igrišče. Prav zato je zlato v resnici izredno redka kovina, pri Goldman Sachs pa so celo ocenili, da bi do leta 2030 lahko izkopali vse zlato, ki nam je v zemeljski skorji dosegljivo.

Zlate zaloge

Različni viri, od Metals Focus do Wold Gold Councila, ocenjujejo, da se je v zgodovini človeštva izkopalo 212.582 ton zlata, večina – skoraj dve tretjini – od leta 1950 do danes. Skozi zgodovino je iskanje zlata vodilo raziskovanja, kolonizacije in trgovine. Starodavne civilizacije so cenile zlato zaradi edinstvenega videza, zato so ga tudi pogosto povezovale z božanskim.

Ker je zlato praktično neuničljivo, je večina zlata, tudi tistega, izkopanega pred tisočletji, v takšni ali drugačni obliki še vedno prisotna. Zaloga že izkopanega zlata je približno enaka količini, ki je še v zemeljski skorji. Strokovnjaki pogosto uporabljajo podobno primerjavo in pravijo, da bi s količino obstoječih zlatih zalog, če bi vse stopili, lahko ustvarili kocko s stranicami dolgimi 22 metrov.

Kopanje zlata je sicer kljub napredku rudarske tehnologije še vedno zelo zahteven podvig. Nahajališča so neenakomerno razpršena po vsem svetu, največkrat pa so najbogatejša najdišča v oddaljenih ali geološko zelo zahtevnih regijah. Za uspešno pridobivanje zlata so zato potrebne znatne naložbe in neprecenljivo strokovno znanje, saj je pot do sveže izkopanega zlata postlana z izjemnimi logističnimi ovirami in okoljskimi dejavniki.

Od nakita in naložb do pametnih telefonov

Večina že izkopanega zlata je danes uporabljenega za nakit in za zlate palice ter kovance. 45 odstotkov oziroma okoli 96.500 ton ga je na svetu v obliki nakita, 22 odstotkov oziroma 47.454 ton pa v obliki zlatih palic in kovancev. Predvsem povpraševanje po naložbenem zlatu je v zadnjih letih v porastu. »Ljudje iščejo zanesljive načine varčevanja in zlato je med absolutno najbolj varnimi naložbami, saj ohranja vrednost tudi v času inflacijskih nihanj in velikih sprememb na monetarnem trgu,« sporočajo pri Goldman Graff, ki so po začetku poslovanja tudi na slovenskem trgu hitro postali eden najbolj zanesljivih partnerjev pri nakupu in prodaji naložbenega zlata.

Se pa vedno več zlata uporablja tudi v tehnologiji. Podjetje Apple, kjer pri proizvodnji naprav vse pogosteje uporabljajo certificirano reciklirano zlato, so pred leti razkrili, da na leto iz predelave starih telefonov iPhone, tablic iPad in računalnikov Mac reciklirajo tudi do tone zlata, ki je potem ponovno uporabljeno za izdelavo novih naprav. Mimogrede, telefoni iPhone vsebujejo približno 0.034 gramov zlata.

V obdobju, ki ga zaznamujeta nestanovitnost in negotovost, zlato še naprej služi kot hranilec vrednosti in varovanje pred gospodarsko nestabilnostjo. Njegova redkost in trajna privlačnost zagotavljata, da bo ostal simbol bogastva in prestiža za prihodnje generacije.