Kako bi ameriške carine na avtodele lahko udarile slovenske dobavitelje?

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj napovedal 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov, lahkih tovornih vozil in nekaterih ključnih avtomobilskih delov, kot so motorji, menjalniki, pogonski deli in električne komponente, v ZDA.

ZDA so lani uvozile polovico svojih avtomobilov, po podatkih S&P Global Mobility največ iz Mehike (2,5 milijona), Južne Koreje (1,4 milijona), Japonska z 1,3 milijona in Kanada z 1,1 milijona. Največja izvoznica iz EU je Nemčija s 430.000 vozili.

Carine na vozila bodo po napovedih Trumpa začele veljati 2. aprila, na avtomobilske dele pa mesec pozneje. Za avtomobile iz EU bi to pomenilo dvig carin na 27,5 odstotka.

Mehika in Kanada bosta precej bolj prizadeti kot EU

Kaj to pomeni za slovenske dobavitelje avtomobilski industriji? Ti po podatkih GZS neposredno v ZDA izvozijo za okoli 57 milijonov evrov avtomobilskih delov, kar pomeni dobrih šest odstotkov celotnega izvoza v ZDA. Celotna vrednost izvoza vozil in delov v EU pa je 4,2 milijarde evrov, kar pomeni 14 odstotkov celotnega izvoza v EU-27. Podatek, koliko od tega odpade na nemški trg, ki je za Slovenijo najpomembnejši, “ne pomeni veliko, ker nekaj delov izvozijo naša podjetja v države srednje Evrope, kjer so na koncu izvoženi v Nemčijo”, poudarja Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS in odgovarja na nekaj vprašanj.

Glede na to, da je Nemčija pomembna izvoznica avtomobilov v ZDA, ali je pričakovati cenovne pritiske na slovenske dobavitelje avtodelov? “Mehika in Kanada sta grožnji napovedanih carin bolj izpostavljeni. Tudi ameriška avtomobilska podjetja bodo zaradi morebitne uvedbe carin beležila slabše poslovne rezultate, vsaj na kratek rok. Ameriški trg je najpomembnejši trg za nemške proizvajalce in pomeni 13 odstotkov celotnega izvoza. Vseeno večino prodaje na trgu v ZDA ustvarijo nemški proizvajalci s proizvodnjo v ZDA in Mehiki. Zato bo vpliv carin manj negativen za nemški ali evropski trg dela. Mehika in Kanada bosta v tem primeru precej bolj prizadeti.”

Ivanc, GZS: na kratek rok se ne bo zgodilo veliko

Koliko lahko napovedane carine poslabšajo poslovanje slovenskih avtodobaviteljev?

“V danem trenutku je neznano, ali bodo 2. aprila res stopile v veljavo napovedane carine. Na isti dan naj bi Trump tudi predstavil morebitne dodatne carine na evropske proizvode, ki naj bi izvirale iz razlike v davkih na potrošnjo in menjalnem tečaju. Nejasno je, ali bo to pomenilo dodatne carine na pravkar napovedane. Na kratek rok (dva do tri mesece) se ne bo zgodilo veliko, ker so zaloge v skladiščih v ZDA polne, potem pa je neznano, ali bodo carine res še v veljavi, ali bo prišlo do zaostrovanja in proticarin (EU lahko uporabi instrument odvračanja od prisilnih ukrepov) ali pa mehčanja pristopa (uvedba določenih kvot in podobno).”

Kako se lahko slovenski avtodobavitelji odzovejo, kako lahko ukrepajo? Ivanc meni, naj nadaljujejo z diverzifikacijo portfelja na druge dejavnosti, kot so farmacija, energetika, vojaška vozila, prehrambna in pijačarska industrija. “Carine naj plačajo kupci na koncu verige: ameriški kupci in distributerji, ne podjetja v začetku ali sredini verige vrednosti,” še poudari glavni ekonomist GZS.

Domel: prostora za nižanje cen ni več

Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela iz Železnikov, ki med drugim izdeluje elektromotorje za avtomobile za Daimler, Stellantis, Audi in druge avtomobilske proizvajalce, pravi, da morebitnega vpliva napovedanih carin še ne more oceniti. Meni pa, da bo še težje prodajati, glede pritiskov na cene pa, da za nižanje ni več prostora, “je lahko samo strategija umika,” pravi Čemažar.

Pred časom so pri S&P Global ocenili, da bi splošne 25-odstotne dodatne ameriške carine na uvoz iz EU škodovale predvsem gospodarstvom v srednji in vzhodni Evropi, zlasti prek nemškega avtomobilskega sektorja. Pri tem so posebej menili Češko, Madžarsko, Slovaško, Slovenijo in Romunijo.

“Več kot 50 odstotkov svetovne trgovine je še vedno vezane na verige vrednosti, torej na vmesne proizvode, ne končne. To pomeni, da so učinki carin zelo kompleksni, kajti vmesni deli večkrat prečkajo mejo in so vsakič lahko podvrženi dodatnim trgovinskim stroškom, kar se kumulira vzdolž verige. Zato so panoge, ki so pozicionirane v poznejših fazah proizvodnega procesa, na primer slovenski avtodobavitelji, bolj izpostavljene,” pa je nedavno v intervjuju poudarila ekonomistka Katja Zajc Kejžar.

POGLEJTE ŠE PODKAST S SUZANO LOVEC: “Tokratni izbruh je bil najbolj grob”