Kaj trese borze po svetu, tudi ljubljansko

Borze po svetu so trenutno zelo volatilne. Nekateri azijski indeksi so včeraj potonili za več kot 10 odstotkov; tako Nikkei 225 kot Topix sta izgubila po več kot 12 odstotkov. V današnjem trgovanju sta nato že nadoknadila del izgub, saj sta zrasla za deset oziroma devet odstotkov.

V minusu so bile tudi ameriške in evropske borze, a z manjšimi padci (med dvema in štirimi odstotki). Znatno korekcijo je zabeležila ljubljanska borza, saj je osrednji indeks SBITOP izgubil 4,5 odstotka, pri čemer je bilo dve tretjini prometa ustvarjenega z dvema delnicama; z NLB-jevo, ki je zdrsnila za 6,51 odstotka, in Krkino, ki je izgubila 2,6 odstotka.

Namestnica direktorja NLB Skladov Bianka Logar in Aleš Lokar, vodja upravljanja pri Generali Investments, pravita, da sta padec po močnem prvem polletju pričakovala. “Delniški trgi so bili po več tehničnih kazalnikih že par mesecev v prenakupljenem območju,” pravi Logar. Lokar pa dodaja, da jih je vendarle presenetila hitrost in moč popravka.

Zaskrbljujoči podatki iz ZDA

Razlogov za dogajanje, ki je tlelo že prejšnji teden, včeraj pa dokončno izbruhnilo v velike borzne razprodaje, je več.

Eden od njih so slabši podatki o delovnih mestih v ZDA konec prejšnjega tedna. “Ti podatki in slabše razpoloženje nabavnih menedžerjev so povečali zaskrbljenost, da ameriško gospodarstvo drvi proti recesiji ter da je ameriška centralna banka (Fed) držala obrestne mere na visokih ravneh predolgo in s tem zmanjšala možnosti za tako imenovani ‘mehak pristanek’ gospodarstva,” razlaga Bianka Logar, namestnica direktorja NLB Skladov.

Naslednje znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke – guverner Feda Jerome Powell je prejšnji teden dejal, da bi se to lahko zgodilo “morda že septembra” – bi tako lahko bilo močnejše od dosedanjih pričakovanj. “Trgi trenutno ocenjujejo, da obstaja 78-odstotna možnost, da Fed septembra ne bo znižal obrestne mere le za pričakovanih 25 bazičnih točk, ampak kar za 50 bazičnih točk,” pravi sogovornica iz NLB Skladov.

Preobrat na Japonskem

Tako Logar kot tudi Aleš Lokar iz Generali Investments pa kot dejavnik, ki poganja trenutno borzno dogajanje, izpostavljata še odločitev centralne banke Japonske, ki je marca prvič po 17 letih zvišala ključno obrestno mero, prejšnji teden pa izvedla še en dvig (na okoli 0,25 odstotka).

Posledično se je jen precej okrepil, v slabem mesecu dni je pridobil 12 odstotkov, pravi Lokar. “Obrat v gibanju jena proti dolarju in evru pa je sprožil obrat tako imenovanega carry tradea,” pove in pojasni, da gre za posle, ko si vlagatelj izposodi denar v valuti z nizkimi obrestnimi merami (kot je jen) in ta denar vlaga v valuto z višjo stopnjo donosa.

“Posojilojemalcem se zdaj mudi vrniti ta posojila in omejiti izgube,” pojasni Lokar in doda, da zato odprodajajo (delniške) naložbe.

Tudi Logar iz NLB Skladov se strinja, da je “nekoliko presenetljiva” odločitev japonske centralne banke glavni povod za padec tečajev japonskih delnic. Ti so včeraj zdrsnili precej bolj kot ostali. Osrednji indeks tokijske borze nikkei 225, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših japonskih delnic, včeraj izgubil 12,4 odstotka. To je bilo po poročanju poslovnih portalov sedemmesečno dno in največji dnevni padec po črnem ponedeljku v letu 1987.

Danes je indeks del izgub že nadoknadil z visoko, desetodstotno rastjo.

Trdna podstat

Kot pravi Lokar, pa korekcija na drugi strani za bolj dolgoročno naravnane vlagatelje pomeni privlačno nakupno priložnost.

Poudarja, da kljub upočasnjevanju ameriško in svetovno gospodarstvo še naprej raste, tudi glavni trendi se niso spremenili. “Tehnologija in umetna inteligenca ostajata glavna razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje svoj pohod in prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več. Se pravi, gledano ekonomsko se stvari v zadnjem mesecu niso bistveno spremenile, zato za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje taki dogodki pomenijo privlačno nakupno priložnost,” meni Lokar.

Logar medtem zaznava, da se navdušenje vlagateljev nad umetno inteligenco ohlaja, saj “se zdi, da se je tej inovaciji pripisovalo večji prispevek k učinkovitosti, kot pa kažejo dejanski rezultati”.

Nič pretresljivega

Oba sogovornika ocenjujeta, da večja nihanja na borzah glede na vse našteto niso presenečenje in da se bodo pretresi v prihodnjih tednih umirili.

“V zadnjih dvajsetih letih smo imeli skoraj vsako leto najmanj 10-odstotno korekcijo na delniških trgih. Kratkoročna nihajnost za dolgoročnega vlagatelja tako ne pomeni nič pretresljivega,” pravi Logar iz NLB Skladov.

Navede še, da podatki kažejo, da je pretežni del donosnosti letos ustvarilo deset največjih borznih družb in da se vrednost številnih delnic v zadnjih dveh letih skoraj ni spremenila. “Ob pričakovanih nižanjih obrestnih mer in s padcem donosnosti obveznic bo okolje ugodnejše tudi za preostale delniške naložbe,” meni sogovornica.