Padli referendum spreminja tok projekta JEK2: “Ne moremo mimo dogajanja.”

Po oktobrskem preklicu posvetovalnega referenduma o drugem bloku krške nuklearke (JEK2) je v zraku vprašanje, ali in kako bo dogajanje vplivalo na dinamiko večmilijardnega energetskega projekta. Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan je nedavno na dogodku na ekonomski fakulteti v Ljubljani dejal, da gre ta dalje, a “ne moremo mimo dogajanja v preteklih mesecih”.

Še bolj kot za Gen energijo se zdi dogajanje zagata za vladajočo politiko, ki vsaj deklarativno podpira projekt JEK2, a že od začetka mandata daje tudi veliko težo nevladnim organizacijam.

Te pa so po preklicu referenduma pozvale, naj se postopki v zvezi s projektom JEK2, ki “še naprej potekajo za zaprtimi vrati”, zaustavijo, vlada pa naj ukine funkcijo državnega sekretarja za nacionalni jedrski program v kabinetu predsednika vlade, ki jo zaseda Danijel Levičar.

Strateške usmeritve ostajajo

Uradno projekt JEK2 nemoteno teče dalje. Na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki ga vodi Žiga Debeljak, so nam pojasnili, da je “edini relevantni okvir, ki določa strateške usmeritve in cilje družbe Gen energija na področju razvoja projekta JEK2, strategija upravljanja naložb države, ki jo je državni zbor potrdil julija letos”.

V tej je projekt omenjen večkrat. V razdelku o strateških usmeritvah državne energetike piše, da je treba projekt JEK2 “čim prej dokončno in ustrezno umestiti v strateške dokumente in zakonodajo”. Nadalje v strategiji piše, da je bila letos sprejeta resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki med drugim določa, da naj se elektroenergetski sistem nadgrajuje s širitvijo jedrskega programa z izvedbo projekta JEK2 in uvajanjem obnovljivih virov, če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja.

Gen energiji pa strategija daje dve nalogi:

• izgradnja novih jedrskih proizvodnih zmogljivosti in izvajanje vloge nosilca razvoja projekta JEK2 (koordiniranje in vodenje vseh potrebnih dejavnosti z vsemi ključnimi deležniki) ter
• optimizacija postopkov odločanja s ciljem učinkovitega, odgovornega in pospešenega izvajanja projekta JEK2 in drugih investicij.

Tudi v Gen energiji so nam pojasnili, da se projekt skladno z usmeritvami lastnika (torej SDH oziroma države) izvaja naprej. Cilj je pripraviti vse potrebno za končno investicijsko odločitev, ki naj bi jo po časovnici sprejeli v letu 2028. “S sistematičnim in doslednim razvojem projekta in pripravo vseh potrebnih strokovnih podlag se lahko izognemo tveganju, da bi si v Sloveniji zaprli eno od ključnih in zelo realnih smeri energetskega razvoja,” so še dodali v državni energetski družbi, ki je pred mesecem dni na resorna ministrstva poslala pobudo za začetek umeščanja JEK2 v prostor.

Zbiranje ponudb za mali reaktor

Na projektu JEK2 še vedno dela približno 30 zaposlenih v Genu. Pa vendar: kot uvodoma omenjeno, je Paravan nedavno na dogodku dejal, da dogajanja v zadnjih mesecih ne morejo ignorirati. “Zaradi tega bomo poleg tekočih aktivnosti na projektu dodatno intenzivirali aktivnosti, povezane s preučevanjem možnosti uporabe malih modularnih reaktorjev (SMR),” je nadaljeval prvi mož Gen energije.

Bi lahko Gen energija JEK2 postavila na stranski tir in se posvetila malim jedrskim reaktorjem (SMR)? Spomnimo, da je teorijo o SMR kot alternativi za JEK2 ob začetku mandata v intervjuju za N1 omenjal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. “Zadnji dve leti je tehnologija SMR zelo hitro napredovala. Če bo ohranila tako dinamiko, lahko v dveh letih nadomesti zrelo tehnologijo, torej klasične jedrske reaktorje,” je dejal.

Skoraj dve leti pozneje rešitev iz tega segmenta še ni na trgu, prve komercialne rešitve se napovedujejo okoli leta 2030. Gen energija je oktobra, le malo pred preklicem referenduma, objavila pregled tehnologij SMR in ocenila, da je potreben čas za vzpostavitev serijske proizvodnje teh reaktorjev in dobavnih verig vsaj 20 let in da bi bila odločitev za SMR namesto za klasično elektrarno, kakršna je JEK2, preveč tvegana.

Tudi zdaj so nam v podjetju pojasnili, da se JEK2 in SMR ne izključujejo. Ker do zdaj niso pridobili konkretnih podatkov posameznih dobaviteljev te tehnologije glede časovnice in pogojev dobave SMR ter vsaj informativnih ponudb, pa zdaj pišejo zahteve za informacije (angleško request for vendor information).

“V najkrajšem možnem času želimo pridobiti te informacije in prikazati možnosti, ki jih omogoča razvoj tehnologij SMR. Pridobiti želimo informacije, ki bi bile primerljive s podatki, na voljo za velike enote, kot je JEK2, saj bo to omogočilo kakovostno strateško odločanje,” pravijo.

Ustavili pisanje zakona

Kako naprej po preklicu referenduma, bo, kot se zdi, večja zagata za politiko. Ta očitno zaustavlja pripravo projektnega zakona, ki ga je napovedovala še ob preklicu referenduma pred dobrim mesecem dni.

Vladna delovna skupina, ki jo vodi Levičar, je “preučila in identificirala vsebine”, ki bi jih morali obravnavati v okviru projektnega zakona. A na resornem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so za Mladino ta teden dejali, da ne pripravljajo zakona. “Odločitev je bila sprejeta v okviru širše uskladitve prioritet na vladni ravni, vključno s strani kabineta predsednika vlade,” so pojasnili za tednik.

Spomnimo, da je predsednik vlade Robert Golob tik pred preklicem referenduma napovedal, da bodo zakon spisali kar v Svobodi. Iz največje vladne stranke nam včeraj niso odgovorili, ali morda še kaj delajo na tem.

Mladina je poročala, da naj bi se vladajoči bali nove zahteve za referendum. To bi lahko po potrditvi zakona podal vsak, ki bi zbral 40 tisoč podpisov volivcev.

Sekretar za JEK2 ostaja

Kot uvodoma omenjeno, nevladniki želijo tudi ukinitev delovnega mesta sekretarja Levičarja, ki je v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba zadolžen za koordinacijo aktivnosti glede projekta JEK2.

V pozivu so spomnili, da je Golob maja letos dejal, da je “ena od nalog državnega sekretarja tudi ta, da poskrbi, da bodo znotraj te javne razprave na razpolago vsi relevantni podatki, da se bodo lahko ljudje kvalificirano odločali o tem vprašanju. Še šest mesecev imamo časa in šest mesecev ima nalogo, ki je zelo jasna. Najmanj. Če bo rezultat pritrdilen, pozitiven, potem se bo njegova naloga nadaljevala, sicer pač ne.”

A kot kaže, preklic referenduma ne bo imel posledic za Levičarja. V kabinetu predsednika vlade so nam dejali, da poziva ne bodo komentirali, neuradno pa je iz krogov blizu premierja slišati, da sekretar ostaja.

V vladnem kabinetu sicer ocenjujejo, da je bil eden ključnih razlogov za preklic referenduma ta, da si javnost želi širše razprave o energetski strategiji. “Zato bo v začetku prihodnjega leta organiziran javni posvet, kjer bodo osrednja tema ukrepi razogljičenja slovenske energetike do leta 2040,” pravijo.