Kadrovski vihar na železnicah, tovorni promet prevzema bivši šef Intereurope

Na Slovenskih železnicah (SŽ) je v zadnjih dneh prišlo do kadrovskih menjav na pomembnih vodilnih mestih.

Tako je generalni direktor Dušan Mes po naših informacijah zaposlene obvestil o odhodu člana poslovodstva železnic Tomaža Kraškovica, odgovornega za finance, direktorice SŽ-Tovorni promet Melite Rozman Dacar in prvega moža Ferspeda Deana Peršića. Z Rozman Dacar so na SŽ sklenili sporazum o prekinitvi delovnega razmerja, medtem ko sta Kraškovic in Peršić po navedbah v sporočilu odstopila.

Rozman Dacar, ki odhaja iz podjetja, bo nasledil nekdanji šef Intereurope Ernest Gortan. Ta je, omenimo, pred 15 leti v vodstvu Intereurope sedel skupaj z Markom Jazbecem, partnerjem Saše Jazbec, ki je zdaj državna sekretarka za proračun na finančnem ministrstvu Klemna Boštjančiča. Nedavno je bila tudi kandidatka Svobode za guvernerko Banke Slovenije.

V SŽ-Tovorni promet je kot vodja kombiniranih prevozov zaposlen tudi Robert Gaber, oče Tine Gaber. Do nas so prišle neuradne informacije, da naj bi si ta želel vodilnega položaja, a je bil na koncu imenovan Gortan. Vir blizu vodstva železnic, ki ne želi biti imenovan, je to sicer označil za neresnico.

Dobil nov mandat, zdaj pa odhaja

Medtem ko so na železnicah našli zamenjavo za Rozman Dacar, je Mes delavcem po naših informacijah sporočil, da bosta “ustrezni” zamenjavi za Kraškovica in Peršića “zagotovljeni v najkrajšem možnem času”.

Odhod Kraškovica, ki je bil član poslovodstva od 2016, zadolžen pa je bil za ekonomiko, je med drugim presenečenje zato, ker mu je nadzorni svet železnic marca letos podelil nov mandat. Nadzorniki, ki jih vodi Gabrijel Škof, so se zdaj že seznanili z odločitvijo o njegovem odstopu in naj ne bi imeli pomislekov, saj je sestava ekipe v domeni generalnega direktorja.

Po nekaterih neuradnih informacijah iz virov blizu družbi naj bi odstopu Kraškovica botrovala prav Mesova nezaupnica. S čim naj bi si jo prislužil, ni znano. Mes je za Forbes Slovenija dejal le, da je Kraškovic odstopil in da razlogov ne more komentirati. Do imenovanja novega člana poslovodstva bo njegove naloge prevzel sam.

V poslovodstvu ostajata delavska direktorica Nina Avbelj Lekić in Gorazd Podbevšek. Ta je bil imenovan letos spomladi. Sprva so imeli nadzorniki pomisleke, ker ni izpolnjeval pogoja petih let vodstvenih izkušenj, na koncu ga je ‘rešilo’ pravno mnenje.

Pričakujejo več

SŽ – Tovorni promet in Fersped sicer predstavljata jedro logistične divizije železnic, ki je od začetka leta 2022 in vstopa češkega strateškega partnerja združena pod okriljem podjetja SŽ EP Logistika. Železnice imajo v krovnem podjetju 51-odstotni delež, 49 odstotkov pa ima v lasti češki EP Logistics International.

SŽ – Tovorni promet je železniški prevoznik in eden največjih slovenskih logistov, Fersped pa nudi prevozne storitve (pretovor, carinjenje in drugo).

Divizija je imela predlani 216 milijonov prihodkov, lani pa – kot že omenjeno – 223,6 milijona evrov. Nadzorniki naj bi poslovodstvu Slovenskih železnic že povedali, da pričakujejo hitrejšo rast, ki jo zahtevajo tudi strateški cilji podjetja. Mes je lani za Delo dejal, da želijo v petih letih podvojiti prihodke na dobrih 400 milijonov evrov.

Boj za tovor in milijone

Cilj partnerstva s Čehi je podaljšanje prevoznih poti v tujini in povečanje prodaje. Železnice nameravajo tudi prevzeti kakšno podjetje v sosednjih državah s ciljem postati vodilna regijska logistična skupina.

A tu naj Mesovi ekipi ne bi šlo po načrtih. Kot pove poznavalec dogajanja na železnicah, ki ne želi biti imenovan, so zadnji dve leti napredek na tem področju zavirale geopolitične negotovosti, krize in vojne, velika ovira pa so tudi gradbena dela, ki jih država izvaja na železnicah. Kljub temu pa meni, da bo vodstvo moralo narediti več, da poveča prihodke v tej diviziji.

Ali so zgoraj omenjene kadrovske spremembe povezane s tem izzivom, ni znano.

Konkurenčnost slovenske prevozne poti naj bi sicer pomembno izboljšal drugi tir, ki naj bi bil dokončan v letu 2026. Kot je nedavno dejala Rozman Dacar, bo njegova izgradnja med drugim omogočila, da bodo pri nas vozili daljši vlaki. Zdaj imamo namreč pri nas omejitev dolžine vlakov na 500 metrov, medtem ko ima avtomobilska industrija, ki želi naenkrat prepeljati večje količine vozil, normativ 740 metrov. Z izgradnjo drugega tira se bo to spremenilo in bodo v Koper lahko vozili tudi tako dolgi vlaki, je dejala odhajajoča direktorica.

Po drugi strani pa je opozarjala, da samo drugi tir ne bo dovolj; po njegovi izgradnji je pričakovati večje zanimanje tujih prevoznikov v tovornem prometu in s tem konkurenco logističnemu podjetju železnic.

Da bi lahko držal korak, se železničarski logist zdaj modernizira: trenutno kupuje 30 električnih lokomotiv, za katere naj bi odštel 150 milijonov evrov, v načrtu pa ima tudi nakup 750 vagonov in druge naložbe.

Železnice v zadnjem letnem poročilu navajajo še, da vse večjo konkurenco železnicam (in Luki) pomenijo obvozne poti, saj sosednje države pospešeno gradijo sodobno železniško in cestno infrastrukturo. “Nekateri blagovni tokovi se že preusmerjajo v druge luke (Trst, Reka) in na prevozne poti mimo Slovenije,” piše v letnem poročilu.

V teku reorganizacija

Ob vseh navedenih izzivih pa na železnicah zdaj teče tudi reorganizacija. Po navedbah sogovornika blizu vodstva podjetja, ki ne želi biti imenovan, gre za prvo prenovo sistemizacije delovnih mest po 10 letih.

Prinaša združitev služb za nabavo in investicije, novo službo za trajnost, skupno službo za tveganja in podobno. V sistemizacijo naj bi dodali okoli 15 novih delovnih mest.

Kot pravi sogovornik, te spremembe ne bodo vplivale na strošek dela (torej dvig ali znižanje plač). Se pa vzporedno vodstvo s sindikati pogovarja o dveh ukrepih, ki bi vplivala na plače nekaterih zaposlenih. Prvi je dvig plač tistim, ki imajo osnovno plačo pod minimalno. Drugi pa je zvišanje dodatka za izmensko delo. Oba ukrepa bi lahko sprejeli še letos.