Han v Mahleju: Razmere so še slabše, kot sem si predstavljal

Posel Andreja Lončar 14. oktobra, 2024 13.35 > 14. oktobra, 2024 14.01
featured image

Razlog za odpuščanja v Mahleju ni v slovenskem poslovnem okolju, ampak v razmerah na trgu avtomobilske industrije v Evropi in pomanjkanju naročil, je po sestanku z upravo podjetja dejal gospodarski minister Matjaž Han.

14. oktobra, 2024 13.35 > 14. oktobra, 2024 14.01

“Situacija je še slabša, kot sem si predstavljal,” je po sestanku z upravo šempetrskega podjetja Mahle po poročanju Dela dejal gospodarski minister Matjaž Han.

Spomnimo, da je minister svoj obisk napovedal po tem, ko je podjetje prejšnji teden presenetilo z napovedjo, da bo v prihodnjem letu odpustilo okoli 610 zaposlenih. Gre za skoraj tretjino delovne sile v podjetju, ki ima proizvodne enote v Šempetru pri Gorici, Bovcu in Komnu. Podjetje že letos postopoma ukinja 170 delovnih mest.

V ministrovi ekipi na današnjem obisku v Šempetru pri Gorici so bili še državni sekretar Matevž Frangež, Jernej Salecl, direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo (DIPI), Matej Skočir iz istega direktorata, vodja Hanovega kabineta Petra Culetto in član kabineta Klemen Mesarec Hercog. Sprejel jih je direktor podjetja Guntram Haas.

Mahle, obisk delegadije MGTŠ, Matjaž Han
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež (levo) in direktor Mahleja Guntram Haas (desno) ob obisku delegacije ministrstva v Šempetru pri Gorici (Foto: Borut Živulović/BOBO)

So krive tudi cene elektrike?

Hanovo ministrstvo je v petkovem odzivu na dogajanje v Mahleju navedlo, da so razlog za dogajanje v šempetrski družbi poleg “neugodnih” okoliščin v mednarodnem okolju, predvsem v avtoindustriji, tudi “izrazito visoke cene energije, ki močno poslabšujejo konkurenčnost slovenske industrije”. Tako naj bi jim povedali v družbi.

Danes pa je minister po poročanju STA dejal, da za napovedano odpuščanje v podjetju Mahle ni krivo slovensko gospodarsko okolje, temveč razmere v evropski avtomobilski industriji, ki se sooča s posledicami pomanjkanja naročil in prepočasnega prilagajanja elektrifikaciji.

Kot poroča STA, je minister dejal, da je od uprave želel pojasnilo, kaj konkretno v slovenskem gospodarskem okolju je krivo za napovedana odpuščanja, a “odgovora ni bilo”.

Pomembna časovnica odpuščanj

Novica je, kot smo pisali, šokirala tudi sindikate. Predsednik sindikata Dejan Sirk je za Forbes Slovenija dejal, da bodo poskušali kakega od ukrepov preprečiti.

Han je danes dejal, da so se z upravo podjetja dogovorili za redno medsebojno obveščanje o razmerah, pri čemer se zdi Hanu posebej pomembna časovnica odpuščanj.

Minister pa je kot spodbudno ocenil sporočilo vodstva podjetja, da šempetrski obrat ostaja, v njem bodo še naprej potekale razvojne dejavnosti, lastniki podjetja pa ga ocenjujejo kot perspektivnega. “Vendar pa se na ravni celotne skupine pripravljajo na nadaljnji razvoj, to pa vključuje tudi odpuščanja,” je dejal po poročanju STA.

Delavci za 36-urni delovnik

Po besedah predsednice sveta delavcev v šempetrski družbi Mahle Electronic Drives Mojce Plešnar so od ministrovega obiska sicer pričakovali konkretne predloge, a čeprav teh niso dobili in so slišali bolj zavezo, da se bodo pogajali in da predloge pričakujejo tudi z delavske strani, se ji zdi lepo, da so dobili vsaj kanček optimizma.

Eden od predlogov ukrepov je po besedah Plešnar tudi prehod na 36-urni delovnik.

V podjetju so sicer še daleč od seznama presežnih delavcev, ki se oblikuje v dogovoru s sindikatom, je nadaljevala Plešnar. Precej jasna je slika glede odpuščenih v proizvodnji, na drugih delovnih mestih pa še ne.

Tuje delovne sile sicer po pojasnilih Plešnar v podjetju ni več veliko, prav tako ni več veliko agencijskih delavcev ali zaposlenih za določen čas, saj so ti brez dela ostali že spomladi. Čeprav gre torej zdaj že za drugi val odpuščanj letos, Plešnar ohranja optimizem, da bo obrat v Šempetru obstal, vsaj razvojni del in določeni segmenti proizvodnje. Odnose z upravo ocenjuje kot konstruktivne, na petkovo novico, čeprav je ta povzročila slabo vzdušje, pa so jih po njenih besedah počasi privajali, tako da pretiranega nemira ni bilo.

Mega naložba v Bosni

Mahle proizvodnjo seli v Bosno in Hercegovino, kjer je v začetku leta končal gradnjo 20 milijonov evrov vredne tovarne v občini Laktaši. Ta leži blizu Banjaluke, drugega največjega mesta v državi.

Spodaj posnetek nove tovarne, ki ga je objavilo gradbeno podjetje Baupartner.

N1 Sarajevo je poročal, da gre za eno največjih tovarn v BiH, ki naj bi v bodoče zaposlovala do 700 delavcev.

Premier na sestanek z avtomobilsko industrijo

Han je Mahle obiskal po tem, ko je tudi premier Robert Golob od njega zahteval poročilo o razlogih za odpuščanja v šempetrski družbi. Premier je izrazil pričakovanje, da bo minister “pripravil ukrepe, s katerimi bo gospodarsko ministrstvo preprečilo morebitno nadaljnje ukinjanje delovnih mest v podjetju in razvojne ukrepe za ustvarjanje novih delovnih mest na Goriškem”.

Han, ki je danes odpovedal delovni obisk v Italiji, je po sestanku z vodstvom proizvajalca avtomobilskih delov dejal, da bo zdaj najprej z razmerami seznanil vlado. Potem namerava z ekipo v 20 dneh ugotoviti, kako lahko ukrepa država.

Golob pa je po poročanju Dela danes napovedal, da bo v petek sklical sestanek s predstavniki slovenske avtomobilske industrije, ki bo namenjen analizi trenutnega stanja in izzivom, ki vplivajo na prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja.

GZS za podjetjem “bolj prijazno” okolje

“Podjetje Mahle ni edini, je pa trenutno največji pokazatelj težav slovenskega poslovnega okolja, na kar delodajalci vseskozi opozarjamo,” pa je v današnji izjavi navedla generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Ob tem je opozorila na (napovedana) odpuščanja v drugih podjetjih – Alpini, Gorenju, Uniorju, Eurelu, Boxmark Leatherju.

“Upam in želim, da bo imela vlada dovolj razsodnosti in posluha za gospodarstvo ter bo spoznala, da mora nemudoma ukrepati – ne pa čakati, da se bodo tem podjetjem pridružila številna druga,” je povedala.

Nahtigal je kot enega od razlogov za dogajanje v podjetju Mahle navedla krčenje evropske avtomobilske industrije, kritična pa je tudi do nekaterih potez slovenske vlade, od uvajanja novih in višjih davkov in prispevkov do novega sistema obračunavanja omrežnin. Ta bo, kot opozarjajo na GZS, prav industriji močno povišal stroške poslovanja.

Izpostavila je tudi problematiko visokih cen električne energije in razmere na trgu surovin. Nahtigal se zato boji, da “ključa za rešitev Mahleja ne bomo našli v podjetju samem, ampak v hitrih in pravih korakih, ki jih bo sprejela slovenska politika za oblikovanje bolj prijaznega poslovnega okolja”.