Petrol dobiva nove nadzornike in se nadeja boljšega leta

“Leto 2025 bo zaznamovano z nadaljnjo nestanovitnostjo na globalnih energetskih trgih, ki jo poganjajo geopolitične napetosti, inflacija in regulacija cen energentov,” so na Petrolu zapisali v izjavi za javnost po seji nadzornega sveta, na kateri so nadzorniki z Janezom Žlakom na čelu potrdili poslovni načrt za letošnje leto.

Petrol v 2025 načrtuje 6,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje ter EBITDA v višini 339 milijonov evrov in čisti poslovni izid v višini 177,8 milijona evrov.

Za lani je Petrol načrtoval prihodke od prodaje v višini 5,8 milijarde evrov, EBITDA v višini 304,6 milijona evrov in čisti poslovni izid v višini 156,5 milijona evrov. Celoletnih rezultatov še ni, objavljeni bodo 14. marca, v devetih mesecih lani pa je trgovec ustvaril 4,5 milijarde evrov prihodkov in 123,6 milijona evrov čistega dobička.

Državo bi zastopali Jazbec, Vesel, Zajc

Prav tako 14. marca Petrol načrtuje skupščino, na kateri bodo imenovani novi člani nadzornega sveta.

Spomnimo, da je SDH že lani poskušal zamenjati predsednika Žlaka in člana Aleksandra Zupančiča, a mu to ni uspelo. Odpoklic Zupančiča je bil predlagan, a se je nadzorniku v bran postavil Dari Južna (ta ima v lasti okoli 10 odstotkov delnic) in SDH je bil preglasovan. S tem je, čeprav zastopa državne lastnike s skupno 32-odstotnim deležem, izgubil upravljalsko moč v Petrolu, ki ima skupno 21.300 delničarjev.

Letos aprila pa celotnemu nadzornemu svetu poteče štiriletni mandat. V njem so poleg predsednika Žlaka in Zupančiča še Borut Vrviščar, Mladen Kaliterna, Mario Selecky, Alenka Urnaut ter predstavnika zaposlenih Alen Mihelčič in Robert Ravnikar.

Uprava Petrola je objavila sklic skupščine, v katerem so navedena imena predlaganih novih nadzornikov. Tako so s strani državnih delničarjev – oziroma Slovenskega državnega holdinga (SDH) – predlagani:

• Marko Jazbec, mož državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec, ki jo vladajoča Svoboda (za zdaj neuspešno) predlaga tudi za guvernerko Banke Slovenije,
• Luka Zajc, odvetnik, ki je delal v odvetniški pisarni Čeferin, zdaj pa dela za evropsko nogometno zvezo (Uefa), ki jo vodi Aleksander Čeferin,
• Tomaž Vesel, ki je bil prvi kandidat Roberta Goloba za evropskega komisarja, vendar je moral zaradi zahteve, da Slovenija na to mesto imenuje žensko, odstopiti, mesto pa je kasneje pripadlo Marti Kos; Vesel je po navedbah v sklicu skupščine zdaj direktor družbe Eurofit in prokurist Salomona v lasti Martina Odlazka.

Kot je poročal Info360.si, kadrovska komisija nadzornega sveta Petrola Marka Jazbeca zaradi pomislekov o konfliktu interesov ni uvrstila v ožji krog kandidatov, saj Sava Re oziroma njena hčerinska družba zavarovalnica Sava posluje s Petrolom. A pretehtala naj bi presoja SDH, da Petrol sodeluje s hčerinsko družbo, na katero Jazbec nima neposrednega vpliva, ampak samo posrednega (ker vodi njeno mamo).

Za nadzornike so poleg omenjene trojke predlagani še:

• Goran Kralj, član uprave hrvaškega pokojninskega sklada PBZ, ki naj bi zastopal pokojninske sklade (ti imajo v lasti okoli 12 do 14 odstotkov Petrola),
• Mario Selecky, ki bi tako še naprej zastopal slovaško-češko investicijsko družbo J&T (ta ima v lasti slabih 13 odstotkov Petrola),
• Vesna Južna, ki bi zastopala interese družb v lasti njene družine (zakonca Južna imata dobrih 10 odstotkov Petrola).

Višje marže, višje naložbe?

Petrol za letos načrtuje za okoli 150 milijonov evrov neto naložb, pri čemer bo po navedbah v današnjem sporočilu več kot polovica teh sredstev namenjena projektom energetske tranzicije, vključno z vlaganji v obnovljive vire energije, digitalizacijo in širitev ponudbe na področju mobilnosti.

Uresničitev teh načrtov pa bo verjetno v veliki meri odvisna od dogajanja v zvezi z regulacijo marž. Lani je, spomnimo, Petrol predvidel skupno 130 milijonov evrov investicij, od tega 44 odstotkov v projekte energetske tranzicije, nato pa v prvih devetih mesecih vložil le 41,7 milijona evrov. Razkorak so pripisali prenizkim maržam, zaradi katerih so morali investicije “omejiti na najnujnejše”. So pa za zadnje četrtletje napovedali pospešitev investicijske aktivnosti.

Da je regulacija marž zanje pomembna ovira, opozarjajo tudi v Petrolu, ki že dlje časa pri vladi lobira za zvišanje marž. “Predvsem v Sloveniji, ki je za skupino Petrol največji trg, nizke marže na naftne derivate ter stroge regulatorne omejitve še naprej povzročajo pritisk na poslovanje. Čeprav napovedi kažejo na postopno umirjanje cen energentov, bodo regulatorne zahteve in z zelenim prehodom povezani stroški, kot so povečanje deleža biogoriv in okoljska zakonodaja, še vedno predstavljali izziv.”

Vir blizu Petrola meni, da bo z uravnoteženjem sil v nadzornem svetu tudi vlada bolj ‘milostna’ do trgovca.

Optimizem vodstva

Ta v poslovnem načrtu napoveduje, da bo Petrol letos prodal okrogle štiri milijone ton goriv in derivatov, za 702,8 milijona evrov trgovskega blaga, 8,5 teravatne ure (TWh) zemeljskega plina in 3,3 TWh električne energije (pri obeh številkah gre samo za prodajo končnim odjemalcem, brez trgovanja).

Tudi kazalniki zadolženosti kažejo relativno ugodno sliko. Razmerje med neto dolgom in EBITDA naj bi bilo 1,2.

“Poslovni načrt za leto 2025 je zasnovan na trdnih temeljih, ki podpirajo prehod na trajnostne energetske rešitve in stabilnost poslovanja. S strateškimi investicijami v obnovljive vire energije in digitalizacijo bomo krepili konkurenčno prednost in ustvarjali dodano vrednost za vse deležnike,” je ob potrditvi načrta dejal predsednik uprave Sašo Berger.

Nadzorniki, ki jih za zdaj še vodi Žlak, pa so mnenja, da načrt za leto 2025 odraža “premišljeno prilagajanje zahtevnim razmeram in zavezanost k doseganju dolgoročnih ciljev”, zato je nadzorni svet podprl načrte uprave.