Evropa v bitko z ameriškimi in kitajskimi konkurenti umetne inteligence

Evropska unija je že leta hitrejša pri zakonski regulaciji umetne inteligence, kot pa pri vlaganjih vanjo. Zdaj, ko se bitka za prevlado na področju umetne inteligence zaradi novega zmogljivega odprtokodnega modela kitajske družbe DeepSeek, ki je nastal za delček stroškov ameriških tekmecev, še zaostruje, je sklenila, da ne bo več stala ob strani.

V ponedeljek je Bruselj objavil načrte za razvoj lastnega odprtokodnega modela umetne inteligence, za kar je namenil 56 milijonov dolarjev. S temi sredstvi bodo financirali vrhunske raziskovalce iz nekaj podjetij in univerz v državah EU, ki bodo razvili obsežen jezikovni model (LLM), ki bo deloval v 30 jezikih evropskega trgovinskega bloka. Za projekt bodo uporabili tudi superračunalnike podjetij, kot sta španski Mare Nostrum in italijanski Leonardo, ki sta že prejela evropska sredstva.

Ta proračun je le majhen delček v primerjavi z reko denarja, ki se steka v vodilne ameriške laboratorije za umetno inteligenco, kot je OpenAI, ta naj bi po poročilih zbral do 25 milijard dolarjev sredstev pri oceni vrednosti 300 milijard dolarjev, ali celo v enega najbolj vročih evropskih samorogov umetne inteligence, družbo Mistral, ki je lani zbrala 640 milijonov dolarjev.

“Evropa bi se zdaj morala spet vključiti v tekmo”

Glede na preboj podjetja DeepSeek pa se s količino denarja, ki je na področju umetne inteligence nekoč veljala za drobiž, da narediti še veliko več. Podpora Evropske unije projektu je desetkrat višja od zneska, ki naj bi ga Deepseek porabil za usposabljanje svojega modela R1. “Mislim, da bi se morala Evropa zdaj spet vključiti v tekmo,” pravi koordinator projekta Jan Hajič, profesor računalniške lingvistike na praški Karlovi univerzi.

Cilj projekta je financirati odprtokodni program LLM, na katerem lahko gradijo evropska podjetja in vlade ter zagotoviti, da bo ustvarjen v skladu z vrednotami EU. Odprtokodni modeli lahko uporabnikom omogočajo izboljšave in spremembe, medtem ko sta OpenAI in Anthropic AI ograjena vrtova. “Obstaja potreba po odprtokodnih modelih, ki so usklajeni z jeziki, vrednotami in družbo na splošno,” pravi Peter Sarlin, soustanovitelj finskega laboratorija za umetno inteligenco AMD Silo. (Podjetje Mistral, ki ima sedež v Parizu in je bilo lani ocenjeno na več kot 6,2 milijarde dolarjev, je objavilo podobno stališče, vendar pri projektu ne sodeluje.)

Zakon, ki povzroča še večji zaostanek EU

Evropa ima dober razlog za oblikovanje lastnega obsežnega jezikovnega modela. Meta, OpenAI in druga podjetja s sedežem v ZDA so upočasnila ali ustavila pošiljanje svojih orodij na evropski trg zaradi pravnih tveganj, ki izhajajo iz evropskega zakona o umetni inteligenci, ki je začel veljati ta mesec in želi prepovedati “visoko tvegano” uporabo umetne inteligence. Ustanovitelj Mete Mark Zuckerberg in soustanovitelj Spotifyja Daniel Ek sta v odprtem pismu, objavljenem lani, opozorila, da bi lahko nedosledna in zapletena zakonodaja povzročila, da bi Evropa še bolj zaostajala na področju umetne inteligence.

Odkar je EU lani poleti sprejela omenjeni zakon, je uvedla tudi nekaj ukrepov za okrepitev svojega tehnološkega sektorja. Njen letni proračun za subvencije na področju raziskav se je povečal za četrtino, na 1,5 milijarde dolarjev. Prav tako bo vložila 1,5 milijarde dolarjev v nadgradnjo omrežja superračunalnikov na stari celini, prejšnji teden pa je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila načrte za spodbujanje rasti v 27 državah članicah.

Nekatere ta projekt spominja na neuspeli, 550 milijonov dolarjev vredni projekt vzpostavitve evropskega iskalnika, ki bi bil tekmec Googla. Zakaj bi vlagali javna sredstva, ko pa vlagatelji tveganega kapitala kar tekmujejo, da bi lahko podprli zasebne projekte? “Razdrobljeno pršenje denarja je bolj PR, kot pa da bi prineslo dejanske rezultate in učinek,” opozarja tehnološki vlagatelj Rasmus Rothe iz družbe Merantix Capital.

Avtor članka je Iain Martin.