Evro ob novem letu dosegel najnižjo vrednost v zadnjih dveh letih
Skupna evropska valuta je v zadnjih treh mesecih 2024 izgubila okrog devet odstotkov vrednosti v primerjavi z dolarjem.
Evro kljub dobrim novoletnim željam predsednice Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde novega leta ni začel spodbudno, saj je skupna evropska valuta v četrtek, 2. januarja, dosegla najnižjo točko v tečaju z dolarjem od novembra 2022.
Tečaj evro-dolar se je v četrtek znižal vse do 1,0226 dolarja za en evro, poroča Le Monde, trenutno pa je po podatkih ECB pri 1,0299 dolarja za en evro. To je poglobilo depreciacijo evra v primerjavi z dolarjem s septembrskega vrha (1,196 dolarja) na skoraj devet odstotkov in tečaj pripeljalo le streljaj od paritete. Nazadnje je evro dosegel pariteto z dolarjem ob koncu leta 2022, ko je Evropi zaradi energetske krize grozila recesija. Mnogi analitiki pričakujejo, da bo letos znova dosegel pariteto.
Razlogi za nov padec tečaja so tudi tokrat skrbi o stanju evropskega gospodarstva, vključno z ohlajanjem industrije, izpostavljenostjo tveganjem v primeru uvedbe carin, ki jih obljublja novi ameriški predsednik Donald Trump, in pričakovanim razhajanjem monetarnih politik ECB in ameriške Federal Reserve.
V primerjavi z dolarjem izgublja tudi britanski funt. Tečaj je zaradi šibke gospodarske rasti in pričakovanja novih rezov v obrestne mere britanske centralne banke upadel za odstotek in dosegel najnižjo točko od maja pri 1,2389 dolarja za funt, poroča Bloomberg.
Šibka industrija in monetarna politika
V četrtek so bili objavljeni podatki o industrijski proizvodnji največjih evropskih gospodarstev v decembru, ki so pokazali večji upad aktivnosti od pričakovanega v Nemčiji, Franciji in Italiji. Temu se pridružujejo še dražje položnice za elektriko za podjetja, po tem, ko je Ukrajina z novim letom ustavila pošiljke ruskega plina v Evropo preko svojega ozemlja.
Medtem se je inflacija v evrskem območju lani umirjala in septembra celo padla pod ECB-jevo ciljno raven dveh odstotkov, nato pa znova malce pospešila. Ekonomisti pričakujejo, da bo centralna banka letos znižala depozitno obrestno mero s treh na dva odstotka, na vsakem od štirih zasedanj za 25 bazičnih točk.
Preko luže je manj jasna pot monetarnega sporočanja centralne banke Fed, ki je leto sklenila z rezom v višini 25 bazičnih točk. Mnogi analitiki zaradi napovedi Trumpovih carin – ki bi lahko podražile uvožene izdelke in s tem pospešile inflacijo – v 2025 pričakujejo manj nižanj. Na prvem zasedanju marca analitiki pričakujejo, da bo Fed pustil obrestne mere nespremenjene. Višje obrestne mere v ZDA kot v EU, kot tudi močnejša gospodarska rast, pa pomenijo močnejši dolar v primerjavi z evrom, saj vlagateljem prinašajo višje donose za naložbe v ZDA.
