Država spodbuja električna vozila, raste pa prodaja vozil na dizel in bencin
Medtem ko na ravni EU prodaja vozil z motorjem na notranje zgorevanje pada, na (sicer precej majhnem) slovenskem trgu letos hitro raste.
Evropski avtomobilski trg je sredi velikega prestrukturiranja in prehoda na e-mobilnost, pri čemer se spopada z velikimi izzivi. Majhna ponudba vozil po dostopnih cenah, nerazvita polnilna mreža, verjetno pa tudi negotovost glede prihodnjih cen elektrike potrošnika otežujejo odločitev za električno vozilo.
Podatki evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev kažejo, da se je skupna prodaja avtomobilov na trgih Evropske unije (EU) v prvih osmih mesecih letošnjega leta povečala za 1,4 odstotka. Prvo registracijo je opravilo okoli 7,2 milijona avtomobilov.
Tisto, kar povzroča vihar v panogi in skrbi med proizvajalci ter njihovimi – tudi slovenskimi – dobavitelji, pa so poletne številke. Avgustovska prodaja avtomobilov EU je bila namreč za kar 18,3 odstotka nižja kot lani. Upad so zabeležili na vseh štirih največjih trgih; v Nemčiji za 27,8 odstotka, v Franciji za 24,3 odstotka, v Italiji za 13,4 odstotka, v Španiji za 6,5 odstotka.
Ni subvencij, ni zanimanja
Podrobnejši pregled statistike kaže, da v Španiji in Franciji kljub vsemu prodaja električnih vozil letos raste, prodaja bencinskih in dizelskih pa pada. V Nemčiji pa je ravno obratno. Tako dizelski kot bencinski segment beležita 4-odstotno rast, baterijska električna vozila pa 32-odstotni padec.
Kot smo pisali, je razlog predvsem v tem, da je Nemčija konec lanskega leta na hitro odpravila subvencije za električna vozila. Vlada Olafa Scholza je bila v to prisiljena, ker je ustavno sodišče ukinilo izvenproračunski sklad, iz katerega so črpali denar za subvencije. Sklad je bil ustanovljen za reševanje covidne krize, neporabljena sredstva v višini okoli 60 milijard evrov pa je vlada prerazporedila za zeleni prehod. Ustavno sodišče je presodilo, da je taka prerazdelitev protiustavna. Nemška vlada naj bi zdaj uvedla davčne olajšave za električna vozila, a ukrep še ni sprejet.
Prodaja dizlov letos raste le v sedmih, prodaja bencinarjev pa v osmih od 27 držav EU. Ta namerava z letom 2035 prepovedati prodajo novih vozil z motorjem na notranje zgorevanje.
Pri nas rasteta bencin in dizel
V Sloveniji je bilo v prvih osmih mesecih po podatkih ACEA registriranih 36.544 novih vozil, kar je 6,5 odstotka več kot lani (34.326). Pri tem pa je prodaja električnih vozil padla za 30 odstotkov, z 2.825 na 1.977.
Na drugi strani ima Slovenija letos eno največjih stopenj rasti prodaje bencinskih in dizelskih vozil glede na lansko leto.
Tako je bilo pri nas registriranih sedem tisoč novih dizelskih vozil, kar je 14,5 odstotka več kot lani, ter dobrih 22 tisoč bencinarjev, kar je 17-odstotna rast. Število bencinskih vozil se je, kot kažejo podatki ACEA, hitreje povečevalo le v Bolgariji, število dizelskih pa v Bolgariji in Romuniji.
Poudarimo, da govorimo o stopnjah rasti, v absolutnih številkah je prodaja na našem trgu v primerjavi z drugimi zelo majhna.
Na zastoj odgovorili z višanjem subvencije
Na drugi strani se je prodaja električnih vozil pri nas zaustavila. Lani v prvih osmih mesecih je bilo prodanih 2.825 baterijskih električnih vozil, letos pa le 1.977, kar je 30 odstotkov manj. Osip je tudi pri prodaji električnih hibridov. Lani je bilo v osmih mesecih registriranih 4.952 novih, letos 3.786 ali 23,5 odstotka manj.
Pred mesecem dni je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, dvignilo subvencije za nakup novega električnega avtomobila. Kupec je lahko prej dobil največ 6.500 evrov, zdaj so maksimalen znesek dvignili na 7.200 evrov.
Na ministrstvu so navedli, da je sprememba "odziv na aktualne razmere na trgu elektromobilnosti", iz česar lahko razumemo, da subvencije dvigujejo, da bi ponovno spodbudili prodajo.
Zmedeni potrošnik
Marjan Trobiš, direktor Boxmark Leather je ta teden dejal, da potrošniki zamikajo odločitev o menjavi avtomobila. Če je prej lastnik po sedmih ali osmih letih menjal avtomobil, danes tega tudi po devetih letih še ne stori, je dejal. Kot razlog je navedel negotovost glede prihodnosti e-mobilnosti. Potrošnik čaka, ker ne ve, ali naj kupi vozilo z motorjem na notranje zgorevanje ali elektriko, ali naj kupi hibrid ali ne, meni Trobiš.
Trgovci: Brez e-vozil ni razogljičenja
V avtomobilski sekciji Trgovinske zbornice Slovenije pa so danes opozorili, da je elektrifikacija voznega parka ključna za razogljičenje v Sloveniji.
Slovenija je namreč, kot so navedli, po podatkih Eurostata na tretjem mestu v EU po deležu prebivalcev, ki živijo na podeželju, in na predzadnjem po deležu prebivalcev v urbanih središčih. "Zaradi razpršene
poselitve je odvisnost od motornega prometa pri nas bistveno večja kot v državah z bolj centralizirano strukturo, hkrati pa je zagotavljanje učinkovitega javnega prevoza pri nas bistveno težje in dražje," so zapisali.
Posledično so po njihovem spodbujanje hoje, kolesarjenja in javnega prometa sicer ukrepi v pravo smer, a menijo, da bodo ključno vlogo pri razogljičenju prometa igrala električna vozila. "Če ne bomo uspešni pri elektrifikaciji prometa, lahko pozabimo na doseganje ciljev – ne samo tistih, povezanih s prometom, ampak vseh okoljskih ciljev,« je dejal predsednik sekcije Aleš Marguč, sicer direktor Mazda Motor Slovenija.
"Pravi pristop bi moral biti v tem, da javni prevoz naredimo privlačnejši, ne pa da avtomobile naredimo manj privlačne. Ključno je, da ustvarimo rešitve, ki so funkcionalne in privlačne za vse prebivalce," pa je v pisni izjavi navedel vodja delovne skupine za davke pri sekciji Slavko Ažman.
Že naslednje leto pospešek e-mobilnosti?
Kot poroča STA, je raziskava organizacije Transport & Environment (T&E) pokazala, da naj bi se tržni delež električnih avtomobilov prihodnje leto močno povečal, saj bodo v Evropsi s prihodnjim letom strožje omejitve glede emisij (več tukaj), proizvajalci avtomobilov pa naj bi predstavili cenejše modele.
Glede na raziskavo T&E, ki jo je povzela AFP, naj bi električna vozila že prihodnje leto predstavljala 24 odstotkov prodanih novih avtomobilov v Evropi. V prvih osmih mesecih letos je delež 12,5-odstoten.
Na Norveškem, ki velja za vodilno državo pri uvajanju e-mobilnosti, število električnih avtomobilov že preseglo število avtomobilov na bencin. Od 2,8 milijona registriranih osebnih avtomobilov na Norveškem jih je 754.303 popolnoma električnih, 753.905 pa jih poganja bencin. Čeprav je avtomobilov z motorjem na notranje zgorevanje v skandinavski državi slab milijon, pa njihova prodaja strmo pada. Letos so po podatkih ACEA prodali osem odstotkov manj dizlov in 31 odstotkov manj avtomobilov na bencin.