Delničarjem Petrola lepa dividenda, upravi zoprno vprašanje SDH

Na današnji skupščini Petrola so se zbrali delničarji (in pooblaščenci), ki imajo v lasti okoli tri četrtine delnic z glasovalno pravico. Državne delničarje, ki imajo okoli tretjino lastništva je zastopal Dejan Božič iz Slovenskega državnega holdinga, tam so bili tudi predstavniki drugih pomembnih delničarjev Petrola na čelu z Darijem Južno.

V uvodni predstavitvi rezultatov sta predsednik uprave Sašo Berger ter prvi nadzornik Mladen Kaliterna lansko leto označila kot močno leto za Petrol, ki pa ga je ponovno zaznamovala državna regulacija. Sledilo pa je vprašanje Božiča iz SDH, ki je izpostavil, da je Petrol v letnem poročilu razkril za dobrih 39 milijonov evrov rezervacij za delno neskladnost glede deleža obnovljivih virov energije (OVE) v prometu, ki ga narekuje uredba o OVE. Pri tem povejmo, da je bila rezervacija oblikovana že konec leta 2023, le da je bil znesek manjši – okoli 30 milijonov evrov.

Za kaj gre, ni podrobneje pojasnjeno, verjetno pa gre za nedoseganje deležev biokomponente, ki jo mora trgovec vmešavati v gorivo (letos je ta 11,2-odstoten).

Božič je upravi zastavil naslednja vprašanja: “Za kakšne neskladnosti gre, na katerih trgih? Ali Petrol ne dosega zahtevanega deleža biokomponente? Kolikšen delež Petrol dosega v Sloveniji in kolikšnega na drugih trgih? Kolikšno je neskladje? Kaj vsebuje znesek rezervacije? Kolikšne so potencialne globe?” Predstavnik SDH je dodal, da SDH pričakuje, da Petrol posluje skladno s predpisi in pozval upravo, da izpolni vse zahtevano ter prepreči “nepotrebno izpostavljanje globam”.

Berger: Zakonodaja je pri nas bistveno ostrejša

Predsednik uprave Berger je vsebinski odgovor obljubil v 10 dneh, v grobem pa delničarjem pojasnil, da gre za “izziv na področju zakonodaje, kar se tiče vmešavanja biogoriv”. Kot je dejal, je ta prisoten vse od leta 2018 in sprejema zakonodaje glede vmešavanja biogoriv, ta uprava pa naj bi kot prva pristopila k reševanju tega.

Berger je dodal še, da je naša zakonodaja bistveno ostrejša od sosednjih držav. “Slovenska uredba na primer predvideva 20,8-odstotni delež energijske vrednosti iz OVE do leta 2030, medtem ko italijanska zapoveduje 16 odstotkov, Hrvaška 11 odstotkov. Govorimo o izjemnih finančnih in tehničnih obremenitvah,” je nadalje dejal Berger.

Delničarji potrdili 2,1 evra bruto dividende

Delničarji so na skupščini z več kot 99 odstotki glasov potrdili tudi predlog uprave o 2,1 evra bruto dividende.

Tako bo Petrol za dividende odštel 86,3 milijona evrov, kar pomeni skoraj celoten bilančni dobiček (86,6 milijona evrov). Kot kaže spodnji graf, se znesek, ki ga podjetje namenja za dividende, z leti povečuje.

Južna za statutarne spremembe, država proti?

Kot smo pisali, je bila sicer današnja skupščina nov pokazatelj razmerij moči v energetskem podjetju. Dogajanje na skupščini potrjuje, da delničar Dari Južna obvladuje delo uprave, državni lastniki pa so lahko svojo voljo izrazili pri predlogu statutarnih sprememb, za katere je potrebna 75-odstotna večina.

Južna je delničarje pred glasovanjem pozval k potrditvi sprememb. “Mislim, da so spremembe realne in smiselne za lažje upravljanje skupine,” je dejal. A so nato predlagane spremembe dobile le okoli 56-odstotno podporo. Glede na izid glasovanja je zelo verjetno, da so bili proti državni delničarji.

Delničarji so tako potrdili dve majhni spremembi statuta, ki sta pomembni zaradi zakonodajnih zahtev. Zavrnili pa so med drugim spremembe statuta, s katerimi bi prenesli pristojnost za imenovanje članov uprave s predsednika uprave na nadzorni svet ter tudi predlog, da bi lahko zaposlene nagrajevali z delnicami.

Med predlaganimi spremembami, ki niso dobile zelene luči delničarjev, je bil tudi predlog, da uprava ne bi več potrebovala soglasja nadzornega sveta za ustanovitev ali ukinitev poslovnih enot. Berger je dejal, da bi to podjetju omogočalo hitrejše prilagajanje razmeram na trgu, tudi če ne bi potrebovali soglasja nadzornikov, pa bi še naprej nadzornikom četrtletno poročali o številu odprtih in zaprtih enot.

Po skupščini nam je šef Petrola na vprašanje, ali je zavrnitev teh sprememb težava, glede na to, da sta tako on kot Južna pred glasovanjem dejala, da so spremembe potrebne, dejal, da “nekih večjih pretresov zaradi tega ne bo”. Na vprašanje, ali nepodporo državnih lastnikov pri statutarnih spremembah vidi kot njihovo nezaupnico upravi, je dejal, da ne, saj so podporo izrazili s podeljeno razrešnico za lansko leto.

Neuspešni v boju za zvišanje marže

Južna je že pred tem na skupščini ponovno kritiziral tudi vladno maržno politiko. Kot smo pisali, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo načrtuje novo znižanje marž, ki pa ga mora še potrditi vlada.

“Razumem državo, da raje kot marže dvigne trošarino, saj se s tem denar preliva v proračun, a to ni pravično do trgovcev. Matematika se ne izide, če te nekdo stiska na prihodkovni strani z maržami, ki so smešno nizke,” je danes na skupščini dejal Južna, ki ima v lasti dobro desetino Petrola. “Dajmo izračune na mizo, tudi oni naj jih dajo, potem pa bomo videli. Če smo v zmoti, jebiga. Če želimo, da se Petrol razvija, mora imeti vsaj primerljive marže kot soseščina.”

Berger nam je po skupščini na vprašanje, ali je predlog ministrstva za znižanje marž neuspeh uprave Petrola, ki si prizadeva za zvišanje marž, dejal, da že današnja marža (okoli deset centov po litru) ne pokriva stroškov dela, logistike, investicij, vzdrževanja in ne omogoča razvoja ter zelenega prehoda, predlog znižanja marž pa bi te o njegovi oceni vrnil na nivo pred 20 leti. Od takrat so se vsi omenjeni stroški podvojili, pravi. “Nemogoče je, da trgovci z naftnimi derivati v Sloveniji, ne samo Petrol, s takšno maržo preživijo,” meni šef Petrola.

Kot je dejal, Petrol sicer izvaja “kup aktivnosti”; na pristojna ministrstva naslavlja pobude, strokovna mnenja, študije, deluje tudi prek stanovskih združenj. V prihodnjih tednih načrtujejo nadaljnje sestanke z ministrstvi.