V zraku je vonj po trgovinski vojni: kaj bi lahko bilo v Evropi še dražje?

Električna kolesa, vanilin in titanov dioksid – to so samo nekatere izmed surovin oziroma izdelkov, katerih uvoz iz Kitajske je predmet trgovinskih preiskav Evropske komisije, ali pa so že ocarinjeni. Preverili smo, katere fronte – poleg električnih vozil – v trgovinskem sporu z drugim največjim gospodarstvom na svetu še odpira stara celina.

V začetku julija je Komisija po večmesečni preiskavi uvedla začasne dodatne carine na kitajska električna vozila v višini med 17,4 in 37,6 odstotka, ki se bodo prištele obstoječim 10 odstotkom. S tem je sledila potezi ZDA, kjer je predsednik Joe Biden maja zaostril carine na vrsto strateško pomembnih kitajskih izdelkov. Te je uvedel njegov predhodnik Donald Trump, vključno s carinami za električna vozila.

Ukrep ni dosegel le kitajskih proizvajalcev, ampak vse, ki uvažajo od tam. Tesla, ki ima proizvodnjo na Kitajskem, je včeraj zvišala prodajne cene modela 3 na slovenskem trgu za 1.500 evrov.

Bruselj najpogosteje cilja Kitajce

Poleg električnih vozil ima Komisija v teku še 52 trgovinskih preiskav, skupaj torej 53. Od teh jih 42 zadeva Kitajsko oziroma kitajska podjetja, a je 11 primerov povezanih le s posodobitvijo relevantnih izvoznikov ali uvoznikov. Tako ostane 31 preiskav kitajskega uvoza, ki so bodisi novoodprte ali pa odločajo, če je obstoječe carine potrebno podaljšati pred potekom.

Komisija poleg Kitajske preiskuje tudi indijske kable z optičnimi vlakni, indonezijsko jeklo, maroška avtomobilska kolesa in argentinski biodizel. V večini primerov gre za pritožbe evropskih podjetij, ki trdijo, da tuji tekmeci z nižjimi cenami, ki jim jih omogočajo izdatne državne subvencije, izvajajo dumping.

Rastoč primanjkljaj

Evropska komisija je v zadnjih mesecih sprožila še dve preiskavi, ki preverjata, če so imeli kitajski ponudniki zaradi državne podpore nepravično prednost. Preiskuje področji proizvodnje sončnih panelov in vetrnih turbin, ki sta ključni za ambiciozne evropske cilje o razogljičenju.

Obenem na področju zelenih tehnologij Kitajska igra vodilno vlogo pri proizvodnji končnih izdelkov (baterij, vetrnic, sončnih panelov, električnih vozil) ter predelavi nekaterih glavnih surovin, kot so redke zemlje, litij in kobalt.

EU v zadnjem desetletju na Kitajsko izvaža manj, kot od tam uvozi. Primanjkljaj v blagovni menjavi se je občutno povečal v dveh letih po izbruhu pandemije covida-19 in vrh dosegel leta 2022, ko je bil pri skoraj 400 milijardah evrov. Lani se je znižal za okrog 100 milijard evrov; približno toliko je bil nižji tudi uvoz iz Kitajske, ki je lani po podatkih Eurostata znašal 514 milijard evrov.

Evropa sicer primanjkljaj beleži le pri blagovni menjavi s Kitajsko. EU namreč na Kitajsko izvozi več storitev, kot jih uvozi. Pri tujih neposrednih naložbah pa Evropa na Kitajskem vlaga skoraj petkrat več kot Kitajska vlaga v Evropi, kažejo podatki Evropske komisije.

Širok nabor izdelkov

Preiskave kitajskega uvoza, ki jih Evropska komisija vodi na pozive evropskih podjetij, med drugim vključujejo epoksidne smole, dekorativni papir, aluminijasto folijo in rolice, aminokislino lisin (ki se v največji meri uporablja za krmo), keramiko, titanov dioksid, vanilin, prejo iz steklenih vlaken, električna kolesa, aluminijaste radiatorje, biodizel ter pnevmatike za avtobuse in tovornjake.

Evropska podjetja oziroma industrijski konzorciji, ki praviloma vlagajo zahteve za protidumpinške in protisubvencijske preiskave, pri tem navedejo izračunano dumpinško maržo. Ta številka kaže, kakšna je razlika med normalno vrednostjo nekega izdelka in izvozno ceno preiskovanih izdelkov.

Zadnjo novo preiskavo je Komisija odprla 1. julija. Ta zadeva epoksidne smole proizvajalcev iz Kitajske, Južne Koreje, Tajvana in Tajske. Evropski proizvajalci, ki predstavljajo več kot polovico domače proizvodnje teh smol, trdijo, da je dumpinški uvoz iz teh držav v zadnjih letih rastel. Po njihovih izračunih najnižje cene ponujajo kitajski tekmeci, saj so dumpinško maržo s Kitajske ocenili na 140 do 170 odstotkov, precej več od razponov drugih držav.

Komisija bo prvo napoved morebitnih carin na epoksidne smole predvidoma podala konec januarja prihodnje leto.

Podaljšanje carin za električna kolesa

Poglejmo še primer kitajskih električnih koles, ki so v EU podvržena carini do 70 odstotkov od januarja 2019 dalje. Evropsko združenje proizvajalcev koles pravi, da je Evropa edini velik trg za e-kolesa na svetu, zato je zanimiva za kitajske ponudnike, ki zaradi državne pomoči lahko postavijo nižje cene.

"Kitajska vlada se še vedno močno vmešava v kitajsko industrijo koles in e-koles in zagotavlja izdatne subvencije, davčne ugodnosti ter drugo finančno in nefinančno podporo, ki spodbuja nenehno povečevanje znatnih presežnih zmogljivosti," so zapisali v vlogi.

Po oceni evropskega združenja proizvajalcev so bile carine za kitajska e-kolesa v obdobju veljavnosti učinkovite, njihov potek pa bi kitajskim proizvajalcem omogočil hitro povečanje poceni izvoza. Januarja letos so zato zahtevali petletno podaljšanje carin. Komisija bo odločitev sporočila konec septembra, januarja pa sprejela končne ukrepe v zadevi.

Za carine na titanov dioksid tudi Cinkarna Celje

Novembra lani je Komisija sprožila preiskavo kitajskega uvoza titanovega dioksida, ki se uporablja predvsem kot pigment bele barve (kjer praktično nima enako kakovostne alternative), ima pa tudi vrsto industrijskih aplikacij. Pred mesecem dni je EU napovedala začasne carine na kitajski titanov dioksid v višini med 14,4 in 39,7 odstotka, ki so v veljavo stopile 12. julija.

Med evropskimi podjetji, ki so se pridružili pozivu za preiskavo in predstavljajo polovico evropske proizvodnje tega materiala, je tudi slovenski proizvajalec titanovega dioksida Cinkarna Celje. Beli pigment pri podjetju vidijo kot njihov "najpomembnejši proizvod in nepogrešljivo surovino v modernem svetu," je v letnem poročilu za 2023 zapisala uprava.

"Poleg evropske ponudbe pigmenta so se v letu 2023 pojavljale cenovno zelo ugodne količine iz Azije, kar je povezano z upadom gradbene aktivnosti in stečajem največjega razvijalca nepremičnin na Kitajskem," so še dejali, sklicujoč se na visoko zadolženo družbo Evergrande in širšo nepremičninsko krizo na Kitajskem. Lanski prihodki Cinkarne v višini 176,4 milijona evrov so bili za 22 odstotkov nižji kot leto prej.

Tri dni pred predvideno uvedbo teh carin, 9. julija, je Cinkarna na portalu Ljubljanske borze seonet objavila program odkupa lastnih delnic. V naslednjem letu so za ta namen predvideli največ 7,25 milijona evrov, odkupijo pa lahko do 10 odstotkov delnic družbe. Po objavi programa je delnica Cinkarne pridobila okrog osem odstotkov, že prej pa ji je pospešek dala tudi novica o uvedbi carin.

Evropski proizvajalci trdijo, da je dumpinška marža kitajskih tekmecev med 45 in 65 odstotki. Kitajska je po podatkih Statiste največja svetovna proizvajalka titanovega dioksida, z več kot tretjinskim tržnim deležem.

Kitajski protiukrepi

Kitajska je do potez EU in ZDA kritična ter napoveduje protiukrepe. Predstavniki kitajske vlade zavračajo zahodno zgodbo o "presežni zmogljivosti" (overcapacity) kitajskih podjetij in pravijo, da gre pri teh ukrepih zgolj za protekcionizem.

"Države ni mogoče označiti za presežno zmogljive samo zato, ker ima več zmogljivosti, kot jih potrebuje," je maja po poročanju Reutersa dejal tiskovni predstavnik ministrstva za trgovino He Jadong. "Proizvodnja in potrošnja sta globalni, ponudba in povpraševanje pa se morata ujemati in prilagoditi v skladu z globalno perspektivo."

"Zadevne države so zaskrbljene glede svoje konkurenčnosti in tržnega deleža," je še dodal.

Junija so kitajske oblasti kot povračilni ukrep sprožile preiskavo svinjine, uvožene iz EU, in evropskega - predvsem francoskega - brandyja. Maja so v pismu evropskemu komisarju Valdisu Dombrovskisu zapretili, da bodo prvi protiukrepi zadevali evropsko letalsko in kmetijsko industrijo, je poročal Politico. Kitajsko ministrstvo za trgovino pa je pred dnevi sporočilo, da preiskuje, če evropske preiskave predstavljajo "tržne ovire" za Kitajsko.