Carinska vojna: kitajski spletni trgovci v drastični dvig cen za ameriške kupce

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo napovedal 90-dnevno zamrznitev dodatnih carin za večino držav, vendar je obdržal 104-odstotne carine za Kitajsko in jim dodal še 21-odstotne, da bi kaznoval Peking za povračilne ukrepe, poroča Financial Times (FT).

“Gremo skozi ogenj in vodo”

V odgovor na to kitajski prodajalci na platformah za spletno trgovino zvišujejo cene do 70 odstotkov za ameriške potrošnike, drugi pa se pripravljajo na izstop z ameriškega trga, saj kaznovalne carine onemogočajo vzdržno trgovino, poroča eno največjih kitajskih združenj za spletno trgovino.

“Kitajski prodajalci ne bodo mogli prevzeti dodatnega finančnega bremena zaradi povišanja carin v ZDA,” je za FT dejal Vang Šin, predsednik čezmejnega združenja za spletno trgovino iz Šenžena, ki predstavlja več kot dva tisoč prodajalcev na Kitajskem. “Gremo skozi ogenj in vodo,” je še dejal predsednik združenja, katerega člani prodajajo izdelke v ZDA na Amazonu ter prek kitajskih platform Shein in Temu.

Drugi prodajalci so eksperimentirali s preusmerjanjem blaga prek držav s trgovinskimi pogodbami z ZDA, so povedali.

Za zdaj je večina kitajskih trgovcev še vedno v čakanju. “Trenutno je izredno težko delati dolgoročne načrte,” je dejal Hu Džianlong, izvršni direktor Brands Factory, platforme za vpogled v spletno trgovino.

Odpovedi pomorskih pošiljk

Ladjarske družbe so sporočile, da so bila transpacifiška naročila preklicana in da pričakujejo vse več motenj v prihodnjih tednih. “Zdaj smo priča ogromni količini odpovedi,” je dejala ena oseba v industriji tovornega prometa v Šanghaju. “Toliko je negotovosti, da ljudje odpovedujejo kontejnerje,” je dejala za FT.

“Trenutno imamo novo naročilo približno stotih zabojnikov, ki naj bi šli v Houston, a vse to je na čakanju,” je dodala oseba. “Situacija se spreminja skoraj iz ure v uro.”

Znaki odpovedi so tudi v drugi smeri, kjer je trgovina zdaj občutljiva na povračilne carine Pekinga za uvoz iz ZDA. Ena pošiljka plina iz ZDA je bila odpovedana zaradi višjih kitajskih carin, pravi oseba, ki pozna razmere. ZDA na Kitajsko izvažajo tudi kmetijske proizvode, stroje in drugo blago, poroča britanski poslovni medij.

Enakopraven dialog

V četrtek so stopile v veljavo skupno dodatne 84-odstotne recipročne carine, ki jih je Kitajska proti ZDA, s čimer so se skupne carine na uvoz ameriškega blaga povečale na več kot 100 odstotkov. A čeprav je predsednik Ši Džinping nakazal, da ne bo odstopil od stopnjevanja trgovinske vojne, ni naredil nobenega takojšnjega koraka, da bi izenačil Trumpovo še višjo stopnjo.

“Če se želite pogovarjati, so vrata odprta, vendar mora dialog potekati enakopravno na podlagi medsebojnega spoštovanja,” so sporočili iz kitajskega ministrstva za trgovino. “Če se želite boriti, se bo Kitajska borila do konca. Pritisk, grožnje in izsiljevanje niso pravi način za spopadanje s Kitajsko,” poroča FT.

Renminbi je oslabel na najnižjo raven od leta 2007, kar je zadnji znak, da je Peking pripravljen tolerirati postopno depreciacijo kot odgovor na ameriške carine.

Kitajska valuta juan je v zgodnjem četrtkovem trgovanju zdrsnila na 7,351 juana za dolar, kar je najšibkejša raven v skoraj 18 letih, potem ko je kitajska centralna banka šesti dan zapored oslabila tečaj valute. Pozneje je zmanjšal izgube in se vrnil na raven 7,337 juana na dolar.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je v sredo posvaril Kitajsko pred devalvacijo valute, še poroča FT.

Diplomacija

Peking se je lotil tudi diplomacije in začel pogovore s komisarjem Evropske komisije za trgovino Marošem Šefčovičem in malezijskim ministrom za trgovino Zafrulom Azizom, čigar država predseduje trgovinskemu bloku ASEAN v jugovzhodni Aziji.

“Kitajska je pripravljena sodelovati s svojimi trgovinskimi partnerji, vključno z Aseanom, da bi skupaj vzdrževali večstranski trgovinski sistem,” je zapisano v izjavi kitajskega ministrstva za trgovino.

Ameriške delnice so po Trumpovi objavi močno zrasle, pri čemer je osrednji ameriški indeks S&P 500 dosegel 9,5-odstotno rast. Rast se je nadaljevala v četrtek, ko je japonski Topix pridobil 8,1 odstotka, tajvanski Taiex pa 9,3 odstotka. Indeks Stoxx Europe 600 je v popoldanskem trgovanju zrasel za 5,5 odstotka, nemški Dax za 8,3 odstotka, FTSE 100 pa za 6,1 odstotka.

Nasprotno pa so bili kitajski borzni indeksi razmeroma umirjeni, vendar so trgovanje kljub udaru carin končali v zelenem. Analitiki so špekulirali, da je “nacionalna ekipa” – to so institucije, ki jih podpira vlada – vsaj delno stala za 1,3-odstotno rastjo indeksa CSI 300. Hongkonški indeks Hang Seng je zaključil z rastjo za dva odstotka, še poroča FT.