Bomo za elektriko in plin jeseni plačevali več?

Čeprav na trgu električne energije in zemeljskega plina po začetku vojne na Bližnjem vzhodu in zaprtju Hormuške ožine nismo videli tolikšnih skokov kot po začetku vojne v Ukrajini pred štirimi leti, so borzne cene obeh energentov precej višje kot pred vojno.

Cena zemeljskega plina za zimsko sezono je več kot enkrat višja kot lani v tem času, medtem ko so se cene električne energije v Nemčiji za to obdobje zvišale za približno 50 odstotkov, je poročal Bloomberg.

Se pa drugače prelivajo v končne cene za uporabnika kot pri gorivih, kjer so se dvigi svetovnih cen hitro poznali tudi pri cenah na črpalkah. Pri elektriki in plinu dvige borznih cen občutijo veliki industrijski porabniki, ki del količin elektrike in plina zakupijo, del pa kupujejo sproti. Občutijo ga tudi podjetja, ki v pogodbah s trgovci za letošnje leto niso zaklenila cen. Medtem so gospodinjski in mali poslovni odjemalci s fiksnimi cenami bolj zaščiteni pred tržnimi nihanji, saj trgovci zanje izvajajo dolgoročne zakupe.

Kaj poganja cene elektrike in plina

Cena elektrike se na veleprodajnem trgu spreminja iz ure v uro.

Ko je sonca in vetra veliko, lahko cena močno pade, ob pomanjkanju obnovljivih virov pa jo pogosto določijo plinske elektrarne, ki plačujejo tudi emisijske kupone, zato je cena elektrike dražja kot iz obnovljivih virov. Elektrika je zato poleti običajno najcenejša sredi dneva, ko so lahko cene tudi negativne, dražja pa zjutraj in zvečer. Pozimi pa so cene višje zaradi manjše količine sonca in večje porabe.

“Trenutne sušne razmere v regiji vplivajo na višje cene električne energije, vendar gre predvsem za kratkoročne učinke z omejenim vplivom na dolgoročne cene. Na cene energije v prihajajoči zimi bodo precej bolj vplivale zimske temperature,” pravijo na resornem ministrstvu za infrastrukturo in energetiko.

Tilen Šarlah, prokurist podjetja Opten energy, ki podjetjem nudi svetovanje glede optimizacije stroškov energije, poudarja, da je bila pri nas elektrika v zadnjih dveh letih najdražja v zadnjem četrtletju leta, letos pa v to obdobje vstopamo z bistveno višje osnove.

Dvig borznih cen plina medtem poganja predvsem zmanjšanje količin na svetovnem trgu, saj je zaradi poškodb plinske infrastrukture in zaprtja Hormuške ožine blokirana približno petina utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki je zadnja leta pomemben za plinsko oskrbo Evrope.

Čeprav so pošiljke LNG iz držav Bližnjega vzhoda praviloma namenjene za azijski trg, dogajanje vpliva tudi na evropski trg plina. Azijski kupci namreč zdaj z evropskimi tekmujejo za preostale razpoložljive količine, kar zvišuje ceno zemeljskega plina v Evropi.

To pa zmanjšuje motivacijo podjetij, da bi kupovali plin, ravno v obdobju, ko bi morali polniti skladišča. Gre za pomemben element varnosti plinske oskrbe, saj je shranjeni plin v zimskih mesecih cenejši od uvoženega. Evropska komisija dobaviteljem predpisuje, da morajo do 1. novembra napolniti 90 odstotkov zmogljivosti v skladiščih po Evropi. Letos je zaradi počasnega napredka cilj zmanjšala na 80 odstotkov, a smo še daleč od cilja.

“Evropa je v avgust vstopila s samo 57,1-odstotno napolnjenostjo plinskih skladišč, kar je najnižja sezonska raven v osemnajstih letih, Nemčija je bila pod 44 odstotki. Napovedi kažejo, da bomo do 1. novembra dosegli le 76- do 80-odstotno napolnjenost,” pravi Šarlah. Trenutno so skladišča 61,8-odstotno napolnjena.

Cene plina bi lahko še rasle

Evropska komisija sicer ne vidi neposrednega tveganja za varnost plinske oskrbe v prihajajoči zimi in meni, da bo 80-odstotna napolnjenost skladišč zadostovala.

Sogovorniki pa v primeru mrzle zime opozarjajo na tveganje za dodatno rast cen. “V primeru hladnejše zime ali večjih mednarodnih napetosti bi lahko bile cene nekoliko višje,” pravijo v Gen-I, ki trži elektriko in plin.

Podobno tudi na resornem ministrstvu, kjer pravijo, da infrastruktura na Bližnjem vzhodu ne bo popravljena v kratkem času, zato so trenutne cene plina (okrog 60 evrov na MWh) nov splošni cenovni nivo za Evropo in svet. “Vzporedno pa na trg utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v letu 2026 in 2027 prihajajo nove zmogljivosti, ki bodo verjetno olajšale dobave in zapolnile nastale vrzeli,” dodajajo. Sklenejo, da bo cena plina v zimskem času, ko je poraba največja, verjetno višja, ne pričakujejo pa velikih skokov.

Kot pravi Šarlah, so tudi cene za 2027 višje kot pred vojno. Cena plina za prihodnje leto na avstrijski borzi (CEGH) je bila januarja pri 29 evrih za MWh, trenutno pa pri približno 45 evrih za MWh. Terminska cena elektrike za 2027 za madžarski trg, na katero je vezanih večino pogodb za slovenske kupce, pa trenutno kotira pri 127 evrov za MWh, medtem ko je bila v aprilu pogodba najnižje pri 107 evrov za MWh.

Borzna cena se z zamikom in le delno preliva na položnico

V kolikšni meri se borzna cena prelije v ceno na položnici, je v času velikih nihanj močno odvisno od tega, ali in kdaj je bil energent zakupljen.

Tako na trgu elektrike kot tudi plina so tako najbolj izpostavljeni veliki porabniki, ki del zakupijo, del pa sproti kupujejo na trgu. “Morebiten nepričakovan dvig cene plina lahko najbolj vpliva na odjemalce z letno porabo nad 100 tisoč kWh, ki sami oblikujejo svoj portfelj z nakupom plina po ponudbah. Učinek je odvisen od tega, kako in za koliko časa so kupili plin,” pravijo na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko.

Na gospodinjske odjemalce morebiten večji dvig cene plina v EU medtem ne bi smel vplivati takoj, saj portfelj zanje bolj dolgoročno oblikuje dobavitelj, pravijo.

Gospodinjstva in mali poslovni odjemalci imajo, kot že omenjeno, praviloma s trgovci sklenjene pogodbe o letni dobavi. Trgovci tako vnaprej ocenijo, koliko elektrike ali plina bodo potrebovali in večino zakupijo vnaprej. Praviloma energente zakupujejo postopoma (tudi za več let vnaprej), s čimer zmanjšujejo vpliv kratkoročnih tržnih nihanj ter zagotavljajo večjo stabilnost dobave in cen.

Poleg tega je cena elektrike ali plina le del zneska na položnici. Primer julijske položnice odjemalca Petrola kaže, da električna energija pomeni približno polovico končne cene na položnici. Dobavitelj ceni energije doda svojo maržo, na položnici so še postavke omrežnine, davkov in dajatev. Podobno je tudi pri plinu.

Se zakup izplača?

Večina gospodinjstev pri nas ima stalne cene elektrike in plina, medtem ko se podjetja lahko odločijo, ali ceno zaklenejo (in tvegajo, da bodo v primeru padca tržnih cen plačevali več) ali plačujejo dnevne tržne cene.

Nedavno je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaž Žagar opozoril, da ima le petina podjetij sklenjene pogodbe s fiksno ceno elektrike za preostanek letošnjega in prihodnje leto. “Dobro bi bilo, če bi jih ostali čim prej zaprli,” je dejal na RTV Slovenija.

Kot pravi Tilen Šarlah iz podjetja Opten Energy, letos podjetja, ki so se odločila za pogodbe, vezane na dnevne cene, plačujejo več kot podjetja, ki so se odločila lani zakleniti cene za letošnje leto. Podatki tako kažejo, da je bila lani povprečna cena za nakup elektrike za leto 2026 102 evra za MWh, letos od januarja do sredine avgusta pa je cena elektrike znašala v povprečju okrog 115 evrov na MWh, torej približno 13 odstotkov nad ceno zaklepa.

Pri plinu je razlika še precej večja. “Ceno na avstrijskem plinskem vozlišču CEGH, na katerega je vezana večina slovenskih pogodb, je bilo za leto 2026 mogoče zakleniti pri povprečno 36 evrih za MWh, realizirana povprečna trenutna cena letos pa je 47 evrov za MWh, kar je približno 30 odstotkov več,” pojasni.

Tisti, ki je zakupil elektriko ali plin, torej zelo verjetno plačuje manj kot tisti, ki ju ni. Pri tem je bil sploh pri plinu pomemben tudi trenutek zaklepa, pravi Šarlah. “Kdor je zaklenil februarja 2025, je danes približno 12 odstotkov pod trenutno ceno, kdor decembra 2025, pa 57 odstotkov. Plinska terminska cena je namreč skozi leto 2025 vztrajno padala in bila najnižja prav decembra, torej neposredno pred dobavnim letom — trg je bil najbolj brezskrben ravno takrat, ko je bilo do šoka najmanj časa,” sogovornik pove o gibanju cen pred februarskim začetkom vojne.

Tisti, ki niso zaklenili cen, so hkrati izpostavljeni zelo velikim nihanjem. “Dnevna povprečja cene elektrike so recimo avgusta nihala med 97 in 195 evrov za MWh, posamezni petnajstminutni interval je avgusta dosegel 718 evrov za MWh. Letošnji vrh pa je bil celo pri 1.097 evrov za MWh, zabeležen v mesecu juniju,” pravi.

Za letos torej velja, da je nekdo, ki je kupil elektriko za leto 2026 vnaprej, v precej boljšem položaju. Tisti, ki jo kupuje sproti, plačuje višjo ceno. Po drugi strani lahko v obdobju povišanih cen podjetja zakupujejo po višji ceni, ki jo morajo potem plačevati tudi v primeru padca tržnih cen energentov.

Vladni nadzor nad potezami trgovcev

Gospodinjstva in mali poslovni odjemalci so medtem vezani na ponudbo po rednem ceniku trgovcev z elektriko in plinom. Ti so na naše vprašanje, ali bodo zaradi dvigov borznih cen v prihodnjih mesecih popravljali cenike, odgovorili, da je za odgovor na to vprašanje prezgodaj. “O morebitnih spremembah bomo odjemalce pravočasno in transparentno obvestili,” so nam sporočili tako iz Petrola kot iz Gen-I, ki sta največja igralca na maloprodajnem trgu elektrike in plina pri nas.

V Energetiki Ljubljana pa so nam dejali, da v letošnjem in prihodnjem letu zaenkrat ne načrtujejo sprememb maloprodajnih cen za gospodinjstva. Za gospodinjski odjem imajo velik del količin za leto 2027 že zakupljenih, manjši del, ki je temperaturno bolj odvisen, pa bodo kupovali sproti, pravijo.

Tu povejmo, da je spremembe cen mogoče pričakovati jeseni, pred ogrevalno sezono, ali pa z novim letom.

Da bi zaščitila ranljive odjemalce, je že prejšnja vlada Roberta Goloba uvedla začasen nadzor nad zviševanjem maloprodajnih cen elektrike in plina za določene skupine odjemalcev. Sprejela je uredbo, ki dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina nalaga obveznost pridobitve predhodnega soglasja vlade za dvig cen za določene skupine odjemalcev.

Na trgu električne energije je priglasitev podražitve obvezna za tiste trgovce, ki bi višali cene za gospodinjske odjemalce, male poslovne odjemalce ter za porabo električne energije v skupnih prostorih večstanovanjskih in mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavb. Na trgu zemeljskega plina pa za tiste, ki bi dražili za gospodinjstva, uporabnike skupnih kurilnih naprav, osnovne socialne službe, vrtce, osnovne šole, zdravstvene domove ter nekatere male poslovne odjemalce in izvajalce distribucije toplote.

Na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko pravijo, da so že konec aprila prejeli vlogi dveh plinskih dobaviteljev, gre za podjetji Istrabenz Plini in Plinarna Maribor (tudi ta je del skupine Istrabenz Plini), o katerih pa vlada še ni odločala. Za koliko želijo podražiti in katerim skupinam odjemalcev, nam na ministrstvu niso povedali z razlago, da je dokumentacija označena kot poslovna skrivnost.

Morebiten dvig bi omilil poseg države, ki smo ga v zadnjih letih že videli. Vlada Roberta Goloba je med letoma 2022 in 2025 omejevala cene elektrike, plina in tudi daljinske toplote.

Na ministrstvu za infrastrukturo in energijo, ki ga vodi Jernej Vrtovec, za zdaj ne načrtujejo nobenih ukrepov. “Država podražitev energije težko blaži. Omejevanje cen pomeni, da mora razliko do tržnih cen pokriti iz proračuna, ki se napaja iz davkov. Cenejša energija lahko poveča porabo in s tem proračunske stroške. Tudi znižanje dajatev ima omejen učinek, saj pomeni manj prihodkov in posledično večje breme za proračun,” so pojasnili v odgovorih za Forbes Slovenija.