Bodo robo-trgovine spremenile usodo nedeljskega nakupovanja?

V Nemčiji od leta 1956 velja zakon, ki določa, da morajo biti ob nedeljah in praznikih skoraj vse trgovine zaprte. Obstaja sicer nekaj izjem, kot so pekarne, bencinske črpalke ali trgovine z živili na železniških postajah, in čeprav lahko o tem v posameznih zveznih deželah odločajo sami, večina vztraja pri zaprtju. Majhne, popolnoma avtomatizirane trgovine pa so nedavno prepričale več zveznih dežel, da naredijo izjemo, poroča Bloomberg.

Decembra lani je najvišje deželno sodišče v zvezni deželi Hessen izdalo odločbo, da je treba nedeljski počitek upoštevati tudi v primeru, da v obratovanje trgovin ni vpleten noben delavec. Thomas Stäb, vodja majhnih robotiziranih trgovin Teo, ki jih upravlja nemška veriga supermarketov Tegut, je takrat sprožil kampanjo, s katero je želel doseči spremembo zakonodaje. V tistem času je bilo v zvezni deželi Hessen namreč odprtih že več deset tovrstnih trgovin, v treh zveznih deželah pa skupno več kot 40.

Trgovine Teo so odprte 24 ur na dan in ponujajo samoplačniško blagajno. Po besedah Stäba, so majhne robo-trgovine “v bistvu samostojni avtomati”, na katere prepoved ne bi smela vplivati. Sodniki pa so z decembrsko razsodbo odločili, da je majhna samopostrežna trgovina po nemški zakonodaji opredeljena kot “trgovina”, zato mora spoštovati zakonodajo o delovnem času.

Avgusta je Stäbu končno uspelo. Zvezna država Hessen je prejšnji mesec spremenila svoje zakone in dovolila obratovanje avtomatiziranih trgovin 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Sledijo ji tudi na Bavarskem, kjer trenutno prilagajajo svojo zakonodajo.

Načrti za odprtje več takšnih trgovin se povečujejo, trgovci na drobno povsod po svetu pa eksperimentirajo z uporabo umetne inteligence v trgovinah. Po pisanju Bloomberga bodo zato takšne avtomatizirane možnosti nakupovanja v prihodnosti verjetno vplivale na usodo nedeljskega nakupovanja v Nemčiji in drugih evropskih državah s podobno politiko.

Trgovine bi lahko pomagale oživiti lokalna gospodarstva

Po podatkih Zveznega raziskovalnega inštituta za podeželje približno polovica nemškega podeželskega prebivalstva nima dostopa do trgovin, do katerih bi lahko prišli peš, zato po Stäbovem mnenju tovrstne trgovine zapolnjujejo pomembno nišo. Nemška trgovinska zbornica je v izjavi za Bloomberg dejala, da je z njimi mogoče izboljšati dostop do osnovnih dobrin in zagotoviti enakost življenjskih pogojev.

“Takšni trgi bi lahko pomagali oživiti lokalna gospodarstva,” je povedal Dirk Binding, vodja digitalnega gospodarstva, infrastrukture in regionalne politike pri Nemški industrijski in trgovinski zbornici. “Če lahko ljudje vsakodnevne nakupe opravljajo lokalno, v regiji ostane več kupne moči, kar bi lahko dolgoročno pritegnilo tudi druge manjše trgovine in storitve.”

Dodatni obratovalni dnevi so podjetju Tegut koristili. Po besedah Stäba ob nedeljah ustvarijo približno 30 odstotkov svojega tedenskega prihodka. Nizki so tudi stroški, saj vsaka robotska trgovina tedensko potrebuje približno 25 ur človeškega dela, ki na primer vključuje dopolnjevanje zalog, čiščenje ali morebitna servisiranja.

Med nemškimi trgovci večjega zanimanja za robo-trgovine ni

Bloomberg se je za informacije o vplivu avtomatiziranih trgovin na nemško gospodarstvo obrnil na vodilna maloprodajna združenja. Ta so odvrnila, da za oceno nimajo dovolj podatkov, vendar da naj koncept med konkurenčnimi trgovci na drobno ni bil toplo sprejet.

Pet verig supermarketov, ki jih je anketiral Bloomberg, je izjavilo, da ne upravljajo avtomatiziranih trgovin. Lidl, najbolj znana blagovna znamka skupine Schwarz Group, enega največjih supermarketov v državi, je v izjavi, poslani po elektronski pošti, dejal: “Cenimo neposreden stik s strankami. Zato Lidl v Nemčiji trenutno nima trgovin brez osebja.”