Novi omrežninski sistem “ni v redu”, Golob išče obvode, da ga spremeni

Mesec in pol po tem, ko je v veljavo stopil novi omrežninski akt, so se na to temo na predlog predsednika vlade Roberta Goloba sestale koalicijske partnerice, Svoboda, SD in Levica.

Dogodki v zadnjih tednih so kazali, da je vlada z novim sistemom in njegovim učinkom nezadovoljna. Najprej smo na Forbes Slovenija prejšnji teden razkrili, da vlada razmišlja o ukrepih, ki bi ublažili decembrski dvig zneskov na položnicah za gospodinjske in male poslovne odjemalce. Ta bo posledica prehoda iz nižje v višjo sezono omrežnin.

Nato je Pop TV včeraj poročal, da naj bi bil premier Golob celo “ogorčen” nad novim omrežninskim sistemom. Zakaj, ni jasno, prav tako ne, kako to, da se je o tem izrekel mesec dni in pol po začetku veljavnosti novega sistema, o katerem se je sicer v javnosti veliko polemiziralo že vsaj leto dni.

Zamik ali sprememba

Iz premierjevega kabineta so po sestanku s koalicijskima partnericama sporočili, da bo vlada v četrtek na redni seji obravnavala vprašanje novega tarifnega sistema obračuna omrežnine, koalicija bo predlagala tudi sklic nujne seje odbora Državnega zbora (DZ) za infrastrukturo, okolje in prostor na to temo.

O čem bodo razpravljali, za zdaj ni znano. Gospodarski minister Matjaž Han je po sestanku pri Golobu nakazal, da bodo akt spreminjali oziroma spremembe odpravili: “Zadeva ni v redu. Treba bo zamakniti uvedbo ali spremeniti metodologijo.”

Neuradno naj bi iskali pot, kako zamakniti uvedbo akta, ki sicer velja že od 1. oktobra letos. Akt je namreč v pristojnosti agencije za energijo, ki do zdaj ni imela posluha za pomisleke vlade in gospodarstva, tudi danes pa ponavlja, da sprememb ne načrtuje. Več o tem na koncu članka.

Agencija je samostojna pri odločanju. Ko je ministrstvo spomladi neuspešno predlagalo zamik sistema za dve leti, so na ministrstvu pojasnili, da ne oni ne vlada v odločitve agencije ne morejo posegati. Pristojnosti in neodvisnost agencije določa zakon o oskrbi z električno energijo, ki v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo, so navedli in sklenili: “Kakršenkoli sklep ali uredba vlade, ki bi spreminjala odločitev Agencije za energijo, bi bila v nasprotju z zakonom.”

Kot je razumeti, bo vlada zdaj iskala poti, kako to zaobiti.

“Ali metodologija še ustreza potrebam časa?”

“Vlada in državni zbor delujeta usklajeno, predvsem v primerih, ko gre za neodvisno delovanje agencij, kot je agencija za energijo, ki ohranja samostojnost pri svojih odločitvah,” so v kabinetu po današnjem sestanku še zapisali v sporočilu za javnost. “Hkrati pa je zaradi razvoja tehnologije in dostopnosti novih metod pomembno, da se preveri, ali trenutna metodologija obračunavanja omrežnine še vedno ustreza potrebam današnjega časa in zagotavlja pravičnost. Končne cene elektrike morajo ostati razumljive, pravične in poštene za vse uporabnike.”

Kot je slišati iz vladnih vrst, pa so razlog za poseg tako posledice za gospodinjstva kot tudi za podjetja.

Znano je, da sistemu že vse leto močno nasprotuje Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Ta je danes ponovno opozorila, “da bo nov sistem omrežnin delu gospodarstva povečal stroške za električno energijo”. Na to naj bi kazali tudi računi za elektriko, ki so jih zdaj prejela podjetja; pri nekaterih naj bi se strošek omrežnine potrojil. Zbornica zato pozdravlja načrte o spremembah.

Ta mesec nižje položnice, prihodnji višje

Agencija za energijo, ki jo vodi Duška Godina, je medtem že prejšnji teden, ko smo jo spraševali o vladni nameri regulacije cen elektrike, opozorila, da je določanje metodologije in tarifnih postavk omrežnine na podlagi evropske zakonodaje v izključni pristojnosti nacionalnih regulatorjev. V našem primeru torej agencije.

Ta je ves čas komunicirala, da bo za večino gospodinjstev letni strošek omrežnine malo nižji kot do zdaj, se pa spreminja dinamika plačil. Če je bila omrežnina po starem sistemu skozi leto približno enaka, bo zdaj namreč položnica v nižji sezoni nižja, v višji (med novembrom in februarjem) pa višja.

Povprečen slovenski odjemalec s štiri tisoč kilovatnih ur letne porabe je doslej plačeval med 15 in 18 evri omrežnine za distribucijski sistem mesečno. Po novem bo od marca do oktobra plačeval po okoli 10 evrov mesečno, od novembra do februarja pa med 25 in 30 evri mesečno, kaže izračun Agencije RS za energijo. Razlika na postavki za omrežnino za povprečnega odjemalca bo torej okoli 15 do 20 evrov.

Več izračunov je na voljo tukaj.

Tudi za male poslovne odjemalce naj bi bil strošek nižji ali primerljiv, medtem ko bi industrija plačevala več. Agencija je zagovarjala stališče, da je to bolj pravično.

Godina: Ni razlogov za spremembe

Tudi danes je Agencija za energijo v izjavi za STA sporočila, da sistema ne bo spreminjala. Kot vztraja direktorica agencije Duška Godina, za kakršnekoli spremembe ni razlogov, nov način obračuna je močno strokovno podkovan, za zdaj vse poteka skladno z napovedmi.

Kot je Godina povedala za STA, pri izdajanju računov za oktober ni prihajalo do napak, podatkov o presežnih močeh skorajda ni, kjer so, je vse izvedeno korektno. “Vse poteka korektno in skladno z našimi napovedmi,” je dejala.

Če pa bi se v nekem določenem obdobju, v obdobju vsaj enega leta, izkazalo, da bi bile potrebne kakršnekoli spremembe, pa bo agencija ukrepala na podlagi meritev.