Niko Carić, EY-Parthenon: “Veliko prepričanj o umetni inteligenci je napačnih”

Forbes: Ali lahko za začetek izpostavite nekaj najpogostejših zmotnih prepričanj o umetni inteligenci? Katere so tiste, na katere v poslovnem svetu največkrat naletite?

Niko: Najprej hvala za povabilo. Splošen odnos do umetne inteligence je v poslovnem svetu pozitiven, vseeno pa se mi zdijo v kontekstu našega pogovora zelo zanimivi rezultati naše nedavne raziskave; v tej je kar 65 % direktorjev priznalo, da ima umetna inteligenca številne prednosti in velik potencial za izboljšanje produktivnosti, po drugi strani pa so ti isti direktorji priznali, da jih skrbijo negativne posledice, ki bi jih umetna inteligenca lahko imela za njihovo podjetje. Ta skrb največkrat izhaja iz napačnih predstav o umetni inteligenci, med katerimi je ena najbolj pogostih ta, da bo umetna inteligenca nadomestila človeška delovna mesta. Čeprav gre za razumljiv pomislek, je ta skrb pretirana, saj umetna inteligenca v podjetjih običajno le avtomatizira rutinske naloge, zaposlenim pa omogoča več časa za delo z večjo dodano vrednostjo, ki zahteva ustvarjalnost, kritično razmišljanje, in empatijo.

V EY-Parthenon na umetno inteligenco ne gledamo kot na nekaj, kar bo v celoti nadomestilo delovna mesta in “človeški faktor”, pač pa jo razumemo kot orodje, ki povečuje človekov potencial. Z dobrim sodelovanjem med ljudmi in umetno inteligenco lahko podjetja namreč dosežejo izjemne rezultate. Pogoj za to je, da zaposlenim omogočimo znanje in jih opremimo s spretnostmi, s katerimi bodo tehnologijo umetne inteligence znali izkoristiti efektivno. Nedavno smo recimo večji banki pomagali pri implementaciji OpenAI v njihove platforme za upravljanje znanja zaposlenih, kar je vodilo v zmanjšanje časa namenjenega za raziskovanje relevantnih tem ter splošno povečanje produktivnosti zaposlenih.

Forbes: Razumljivo. Kako bi torej komentirali prepričanja, ki jih imajo podjetja glede implementacije tehnologij umetne inteligence?

Niko: Prevladujoča napačna predstava je, da je implementacija umetne inteligence enostavna in v veliki meri takoj pripravljena za uporabo. Realnost je žal taka, da je uvedba umetne inteligence v podjetjih veliko bolj zapletena in zamudna, kot si običajno predstavljamo. Eden od glavnih izzivov pri tem je spopadanje z neusklajenimi parcialnimi poskusi uporabe umetne inteligence, ki so posledica pomanjkanja neke širše vizije, kakšna naj bi poslovna preobrazba s pomočjo umetne inteligence bila in kako naj bi ustvarjala vrednost. Podjetja se prav tako soočajo z negotovostjo glede regulacije umetne inteligence in z njo povezanimi tveganji, ki izhajajo predvsem iz razvoja novih primerov uporabe. Poleg tega pogosto obstajajo vrzeli pri talentih in IT infrastrukturi, pri čemer je najtežji vidik obvladovanje kompleksnosti podatkov.

Kvaliteta, relevantnost in raznolikost podatkov bistveno vplivajo na uspeh sistemov umetne inteligence. Pri EY uporabljamo model zrelosti (Maturity Model), ki ocenjuje trenutno raven uporabe umetne inteligence v podjetju in prepoznava vrzeli, ki jih je mogoče rešiti s pomočjo tehnologij umetne inteligence. Z njim dobimo dragocene vpoglede v potencial za rast ter v to, kje na tej poti rasti se podjetje trenutno nahaja, kar postane temelj za oblikovanje celotne strategije uporabe umetne inteligence v posameznem podjetju.

Pred kratkim smo za globalno biofarmacevtsko podjetje razvili celovit okvir za upravljanje umetne inteligence, ki je vključeval principe odgovorne uporabe umetne inteligence, kot so preglednost, etičnost in osredotočenost na človeka. Vse troje je rezultiralo v lažjem izkoriščanju prednosti, ki jih omogoča umetna inteligenca, ter boljšem obvladovanju tveganj v omenjenem podjetju.

Forbes: Omenili ste etičnost. Ali obstajajo napačne predstave glede etičnih vidikov implementacije umetne inteligence v podjetja?

Niko: Precej podjetij je prepričanih, da usklajevanje z etičnimi vidiki pride na vrsto šele po implementaciji umetne inteligence v podjetje, pa to ni tako. Usklajevanje z etičnimi načeli je ključno že od uvedbe, od samega začetka, kar nam zagotavlja, da so tehnologije umetne inteligence usklajene z družbenimi normami in vrednotami ter da so znotraj pravnih okvirjev. Ta usklajenost tudi krepi zaupanje deležnikov – tako strank in zaposlenih kot širše skupnosti – ter zmanjšuje potencialne zlorabe umetne inteligence ali nenamerne posledice, kot sta nepooblaščen dostop in zloraba osebnih podatkov.

Podjetja morajo te etične principe vključiti v celoten življenjski cikel umetne inteligence, začenši z oblikovanjem rešitev in tudi skozi njihovo nenehno uporabo. Zanemarjanje tega vidika namreč lahko vodi do nenamernih posledic, na primer algoritmičnih pristranskosti. Pri EY v ta namen uporabljamo posebno orodje – model zaupanja (Confidence Index) – ki strankam pomaga oceniti etične prakse, varnostne izzive in skladnost z relevantnimi predpisi in zakoni, kar je vse potrebno za to, da implementacija umetne inteligence v podjetju poteka suvereno in tekoče.

Forbes: Hvala za pojasnitev. Kakšen bi bil torej vaš nasvet, kako se ob vseh prisotnih napačnih prepričanjih podjetja lahko lotijo odgovornega uvajanja umetne inteligence?

Niko: Najpomembnejša sta izobraževanje in ozaveščanje. Podjetje mora svoje deležnike izobraziti o realnem potencialu umetne inteligence in njenih posledicah. Pri implementaciji umetne inteligence v podjetje je prav tako priporočljivo imeti raznoliko ekipo, sestavljeno iz podatkovnih znanstvenikov, etikov in strokovnjakov za specifično industrijo, saj s tem lahko zagotovimo izjemno širok in večplastni pogled, ki bo prepoznal – po potrebi pa tudi omilil – pristranskosti ter etične pomisleke. Transparentnost postopkov umetne inteligence, redni pregledi in ocenjevanje delovanja so za zagotavljanje etične usklajenosti in poslovnega uspeha prav tako izjemno pomembni.

Pri pravilni implementaciji umetne inteligence v podjetje vam lahko pomaga EY-Parthenon. Kontaktni obrazec najdete tukaj.