Kako zlati smo Slovenci?

Finančna stroka pravi, da Slovenci v zadnjih letih postajamo finančno precej bolj pismeni. Bolje razumemo, kako upravljati s svojim denarjem in kako si zagotoviti varne in zanesljive prihranke. Temu primerno se je v Sloveniji povečalo tudi povpraševanje po naložbenem zlatu, ki predstavlja eno najbolj zanesljivih naložb na trgu, dodatno pa je zanimanje za naložbeno zlato pospešil tudi vstop kredibilnih partnerjev na slovenski trg kot je Goldman Graff, ki je svojo prvo poslovalnico v Sloveniji odprl na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Kako “zlati” smo torej Slovenci?

Zlato je že stoletja pomemben del finančnih rezerv vseh držav na svetu, saj predstavlja enega najbolj privlačnih načinov diverzifikacije, ker predstavlja dolgoročno naložbeno varnost in je obenem tudi vir zaupanja, tako na meddržavni ravni kot tudi v ekonomskih okoljih. Kako pomembno je zlato kot del državnega portfelja, so pokazali tudi izdatni nakupi zlata držav po pandemiji, ko se je zaradi krize iskalo najbolj zanesljive in stabilne finančne vire – z zlatom sta po poročanju World Gold Council v zadnjih dveh letih svoje rezerve najbolj oplemenitili Turčija in Kitajska. Kje v tej zlati družbi pa se nahaja Slovenija?

Po znanih podatkih ima Banka Slovenije v lasti 3,2 tone zlata v vrednosti okoli 174 milijonov evrov. Ta vrednost je poskočila od leto poprej, ko se je vrednost ocenjevala na 165 milijonov evrov, a je to izključno posledica povečanja evrske vrednosti zlata, saj se količina ni spreminjala. S to številko smo med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami na tretjem mestu po količini zlatih rezerv – več imata Srbija in Makedonija.

A smo Slovenci v bistvu bolj zlati, ko bi nam lahko namigovale te številke, saj je večina zlata v Sloveniji pravzaprav v lasti posameznikov. Po ocenah strokovnjakov celo precej več, kot štejejo državne rezerve. Poskok zanimanja za naložbe v zlato je bilo v Sloveniji mogoče zaznati predvsem v drugi polovici leta 2020, ko se je povprečni uvoz zlata – takrat v vrednosti okoli 10 milijonov evrov na mesec – kar podvojil. Zdravstvena kriza je zelo hitro pokazala šibkosti različnih finančnih naložb in zlato se je sredi negotovih okoliščin začelo kazati kot najbolj zanesljiv in varen način shranjevanja premoženja.

Uvoz zlata je potem ob začetku vojne v Ukrajini še enkrat močno poskočil, takrat kar na 93 milijonov evrov vrednosti na mesec. Povpraševanje po žlahtni kovini se od takrat ni umirilo, saj vedno več Slovencev želi svoje prihranke zavarovati pred morebitnimi nestabilnostmi na finančnih trgih prav z naložbami v zlato.

“Tako posamezniki kot tudi podjetja ugotavljajo, da ne želijo tvegati z investicijami, ki so podvržene preveč spremenljivkam, obenem pa tudi ne želijo, da bi ta denar sčasoma le izgubljal na vrednosti, se vse pogosteje odločijo za naložbo v zlate palice,” povedo pri podjetju Goldman Graff, ki na slovenskem trgu ponuja možnost nakupa mednarodno likvidnih zlatih palic in kovancev priznanih svetovnih kovnic.

In kaj Slovenci potem počnemo s tem zlatom? Po besedah poznavalcev, ga najraje hranimo v bančnih sefih, manjše vrednosti pa imamo raje kar čim bliže rok. Ker pa je povpraševanje po zlatu v Sloveniji v takšnem poskoku, se vedno pogosteje razpravlja tudi o čim bolj varni hrambi. Za čim bolj zanesljivo hrambo tudi večjih vrednosti zlata so pri Goldman Graff poskrbeli kar z lastnimi v sefi v njihovem dovršenem trezorju z maksimalno varnostjo. Shranjevanje zlata v njihovih sefih celo zavarujejo z vrednostmi od 100.000 do 1 milijona evrov, kar so celo najvišja zavarovanja na sefe v Sloveniji. Če torej v prihodnjem letu razmišljate o bolj smotrnih plemenitenjih vašega finančnega portfelja, se zlato vsekakor ponuja kot ena najboljših priložnosti, še toliko bolj, če vas na tej naložbeni poti spremlja partner kot je Goldman Graff, ki vam lahko na vsakem koraku nudi strokovno pomoč, nasvete in možnost hitrega ter varnega nakupa investicijskega zlata.