Znane podrobnosti načrta za reševanje stanovanjske krize

Ministrstvo za solidarno prihodnost je predstavilo predlog novega nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2026-2035, ki ga danes pošiljajo tudi v javno obravnavo. Ta prinaša vrsto ukrepov, katerih cilj je urediti stanovanjski trg, izboljšati dostopnost stanovanj in kvaliteto življenja za ljudi, je povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Poleti sta bila sprejeta dva pomembna zakona za stanovanjsko politiko, to sta novela stanovanjskega zakona in zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih stanovanj. Z njima so med drugim za gradnjo novih javnih najemnih stanovanj v prihodnjih 10 let zagotovili do 100 milijonov evrov letno oziroma skupno milijardo evrov.

Tretji steber za stanovanjsko politiko za prihodnje desetletje pa je še nacionalni stanovanjski program. “Ta bo začrtal politiko države za prihodnjih 10 let in predvsem predstavlja strateški okvir in načrt, kako odgovoriti na izzive, ki so se pojavili na področju stanovanjske politike,” je pojasnil Maljevac. Za njegovo izvajanje so že preko omenjenih zakonov zagotovili obsežna proračunska sredstva.

Poleg milijarde evrov, zagotovljene z zakonom, bo za zagotavljanje in obnovo javnih najemnih stanovanj na voljo še 42 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev. Podporo na tem področju sta Sloveniji pretekli mesec napovedali tudi dve največji evropski investicijski banki, Evropska investicijska banka (EIB) in Razvojna banka Sveta Evrope (CEB). “Obe sta pripravljeni podpreti projekte, ki se bodo odvijali v Slovenije, o tem tudi potekajo intenzivne razprave,” je o tem povedal minister.

“Za prihodnje leto se predvideva, da bo za financiranje lokalnih skupnosti prek stanovanjskega sklada na voljo 75 milijonov evrov, prek SID banke in sodelovanja z razvojnimi bankami okoli 65 milijonov evrov ugodnih posojil ter da se bo začelo izvajati dodeljevanje nepovratnih sredstev v višini 42 milijonov evrov iz kohezijske politike,” je bil konkretnejši državni sekretar Klemen Ploštajner.

Skupno 60 ukrepov

Novi nacionalni stanovanjski program vključuje ukrepe, ki se navezujejo na odpravo primanjkljaja javnih najemnih stanovanj, gradnjo primernega števila dostopnih in drugih stanovanj in urejanje stanovanjskega trga. Dotika se tudi aktivacije stanovanjskih enot, ki so trenutno prazna in jih lahko spravimo nazaj v obtok, obnove stavbnega fonda in njegovo prilagajanje demografskim trendom ter krepitev pogojev za izvajanje stanovanjske politike, ki temelji na podatkih, je naštel Maljevac.

Podrobnosti je prestavil državni sekretar Klemen Ploštajner, ki je pojasnil, da program predvideva štiri osnovna področja delovanja in 16 krovnih aktivnosti, kar skupno prinaša 60 ukrepov. Izpostavil je nekaj najpomembnejših.

Opredelitev novih tipov stanovanj

Glavni sklop aktivnosti je vezan na področje zagotavljanje tako imenovanih netržnih stanovanjih. Med temi so največji sektor javna najemna stanovanja, v okviru načrta pa bodo razviti tudi drugi tipi dostopnih najemnih in drugih oblik bivanja, je dejal Ploštajner.

“Nov sektor javnih dostopnih stanovanj danes že vznika v okviru DSU, v prihodnje pa bi si želeli, da bi ta sektor vključeval tudi zadruge in druge organizacije, ki bi pod nekimi drugačnimi regulatornimi pogoji ponujale stanovanja po dostopnejših cenah in najemninah, po nekih dolgoročnih pogojih bivanja, dodeljena pa bi bila skladno s potrebami in ne kupno močjo,” je dodal.

Program tako predvideva opredelitev treh novih tipov stanovanj: najemna dostopna stanovanja, zadružna stanovanja in dostopna lastniška stanovanja. Pri slednjih ministrstvo predlaga, da bi bil nakup omogočen ciljnim skupinam, vendar s tem dodatkom, da bi lahko bodoči lastnik stanovanje prodal samo po vnaprej dogovorjeni ceni nazaj tistemu, ki je stanovanje zgradil. “Osnovni namen tega je, da ta stanovanja trajno ostajajo dostopna za nadaljnje generacije,” je pojasnil Ploštajner.

Kje se bo gradilo

Pri pripravi načrtov za gradnjo so se oprli na strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki jasno definira, kje naj se krepi gradnja. Ta predvideva usmerjanje gradnje predvsem v regijska središča oziroma naselja zgoščene gradnje, kar je skladno tudi s prostorskimi in trajnostnimi usmeritvami, je pojasnil Ploštajner. Za namen usklajevanja med resorji bo za to oblikovana tudi delovna skupina na ravni državnih sekretarjev.

Program predvideva tudi precej ukrepov na področju zemljiške politike, osrednji pa je aktivacija zemljišč v javni lasti in pridobivanje novih. Pri tem bo ključna vloga občin, zato računajo na aktivno sodelovanje lokalnih skupnosti, je poudaril državni sekretar.

Načrtuje se tudi močnejše povezovanje z gradbeno industrijo. “Gradbeništvo je panoga z eno najnižjih produktivnosti, najnižjo stopnjo specializacije in za dosego ambicioznih ciljev bo ključno, da bomo tudi z njimi sodelovali,” je dejal Ploštajner.

Posegi v stanovanjski trg

Naslednji sklop ukrepov zasleduje okrepitev stanovanjske rabe in predvideva posege na stanovanjski trg. Kot ključen ukrep je Ploštajner izpostavil opredelitev območij pomanjkanja, torej območja, kjer je pritisk na cene in povpraševanje največji, da bi tako tam vzpostavili ostrejše zahteve.

Za reševanje problema praznih stanovanj na teh območjih na primer predlagajo dajatve na prazna stanovanja, nadalje bi uredili področje kratkotrajnega oddajanja. Med zahtevami so tudi bolj jasno zapisane predkupne pravice s strani javnih akterjev in razmislek o določanju minimalnega deleža javnih najemnih stanovanj, ki bi morala biti zgrajena na posameznih zemljiščih.

Pri aktivaciji praznih stanovanj sta predvidena dva sklopa ukrepov, in sicer okrepitev javne najemne službe in osredotočanje na prazne ali manj zasedene stanovanjske hiše. Predviden je sistem aktivacije predvsem praznih hiš in tistih, ki niso najbolj optimalno uporabljena in pogosto povzročajo breme lastnikom, je pojasnil državni sekretar.

Načrtujejo tudi ukrepe za urejanje najemnega trga, predvsem za hitrejše reševanje sporov, bolj uravnoteženih pravic in dolžnosti med najemniki in najemodajalci ter nekatere oblike spodbud za dolgoročno oddajanje.

Prenova stavbnega fonda

Osredotočali se bodo predvsem na prenovo javnega fonda, ki je star in dotrajan. V okviru prenove zasebnega fonda pa je ključen poudarek dan predvsem na dostopnosti stanovanj za starejše.

Zadnji sklop, ki je ključen predvsem za državo oziroma izvajalce politik, pa je tako imenovana na podatkih osnovana politika, kjer je osnovni cilj sistematično izvajanje aktivnosti zbiranja podatkov in urejanja evidenc, “da si bomo znali odgovoriti na ključna vprašanja in imeli vpogled v najemni trg, število praznih stanovanj in tako naprej,” je dejal Ploštajner.

Kako se bo program izvajal

Za izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa se bo v kabinetu predsednika vlade oblikovala koordinacija v okviru izvajanja stanovanjske politike. Osrednjo vlogo bo imela delovna skupina z državnimi sekretarji ključnih resorjev, predvidena so tudi razna posvetovalna telesa, prek katerih bodo pridobivali podatke s terena.

Pri tem so na primer predvidena posvetovanja s stanovanjskim svetom, ki ga je ustanovilo ministrstvo, želijo si tudi bolj strukturiranega stika z najemniki in najemodajalci, strokovnjaki na področju stanovanjske politike in izvajalci stanovanjske gradnje.

Maljevac: Program odpravlja prejšnje napake

Minister Maljevac je dejal, da je bilo v času izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa, ki se letos izteka, zgrajenih premalo javnih najemnih stanovanj, kar je pripisal odsotnosti državne finančne podpore gradnje, strateškega načrtovanja gradnja in dejstva, da program ni temeljil na podatkih ali raziskavah. “Te napake smo pri snovanju našega programa odpravili,” je zatrdil.

Trenutno je na slovenskem trgu 36 tisoč javnih najemnih stanovanj, kar je le štiri odstotke celotnega javnega fonda, s čimer smo močno pod evropskim povprečjem osemodstotnega deleža. “Cilj tega programa je, da se v prihodnjih 10 letih približamo temu odstotku,” je povedal minister in dodal, da bo pri tem v pomoč tudi nova usmeritev EU, ki je stanovanjsko politiko prepoznala kot pomembno za ljudi in jo postavila v ospredje.