Elektrodistribucije trkajo na vrata agencije, želijo več denarja za omrežje

Novi sistem omrežnine, ki ga je oblikovala agencija za energijo, uveden pa je bil z oktobrom, še vedno dviguje prah. Poslanci so prejšnji teden sprejeli zakon, s katerim bodo znižali položnice za januar in februar. Marca nato pride nižja omrežninska sezona in s tem nižji znesek na položnici. Do prihodnje visoke sezone agencija za energijo napoveduje spremembe sistema, s katerimi naj bi med drugim zmanjšala razlike med položnicami za nizko in visoko sezono.

Zaradi glasnih pritožb o podražitvah, ki so sicer mestoma zavajajoče, se je v javnosti ustvaril vtis, da bo po reformi pobrane več omrežnine, kar ne drži. Kot pravijo na agenciji, se je breme prerazporedilo in po novem nekateri plačujejo več, nekateri tudi občutno več, večina od okoli milijona odjemalcev pa manj. Končni izplen ostaja enak. Agencija za energijo je lani zbrala okoli 277 milijonov evrov, enako ima v načrtu tudi letos in prihodnje leto.

Leta 2027 pa agencija načrtuje prvi večji dvig omrežnine, za 29 odstotkov. Iz omrežnine agencija elektrodistribucijam (gre za Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska) pokriva upravičene stroške vlaganj v omrežje, ki naj bi se do 2027 močno povišali. Poleg tega v tem letu ne bo več drugih virov za pokrivanje stroškov distribucij; do takrat namreč del stroškov distribucij pokriva Eles.

V 2027 je torej pričakovati dvig tarifnih postavk za omrežnino. V elektrodistribucijskih podjetjih pa si očitno želijo, da bi se zgodil že prej. To izhaja iz nedavnega dopisa agenciji za energijo, ki smo ga dobili v vpogled. Podjetja opozarjajo, da se obseg potrebnih naložb v omrežje zaradi zahtev zelenega prehoda znatno povečuje, na drugi strani pa jih pestijo višji stroški financiranja, materiala, dela, ki jih agencija ne pripozna v celoti. To pa lahko, kot pravijo, srednjeročno ogrozi njihovo zmožnost vlaganj v nujno potrebne posodobitve in vzdrževanje omrežja.

Na agenciji, ki jo vodi Duška Godina, so nam potrdili prejem dopisa in dejali, da ga bodo preučili.

Milijardna vlaganja, a brez kritja

Elektrodistribucije povečujejo vlaganja v distribucijsko omrežje zaradi povečevanja priključevanja razpršenih proizvodnih virov. Slovenija je, kot smo pisali, lani zaokrožila prvo deseterico evropskih držav po instalirani moči sončnih elektrarn na prebivalca. Ambiciozna nova verzija nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je vlada Roberta Goloba sprejela in v Bruselj poslala konec lanskega leta, pa predvideva hitro rast še naprej.

S tem se povečujejo tudi potrebe po vlaganjih v omrežje. Investicijska vlaganja so v letih 2022 in 2023 že presegla polovico čistih prihodkov od prodaje peterice elektrodistribucijskih podjetij, ta navajajo v dopisu agenciji za energijo.

Osnutek razvojnega načrta distribucijskega omrežja za obdobje od 2025 do 2034 pa kaže, da bi morali v desetih letih v distribucijsko omrežje vložiti še 4,5 milijarde evrov (razporeditev po letih v spodnjem grafu). Osnutek načrta je lani objavil Eles, iz spletnih virov pa ni jasno razvidno, ali je že potrjen in ima soglasje resornega ministrstva.

Prejšnji načrt, za obdobje od 2023 do 2032, je vključeval skoraj milijardo evrov manjšo številko. Distributerji so povečanje potreb utemeljili z zvišanjem ciljev na področju vključeva­nja obnovljivih virov energije (OVE) ter elektrifikacije ogrevanja in prometa v novi verziji NEPN pa tudi znatnim zvišanjem cen materiala in opreme v zadnjih letih.

Ob visokih številkah, omenjenih v strateških dokumentih, ni praktično nič govora o tem, iz katerih virov bodo elektrodistribucije zagotovile potrebna finančna sredstva za izvedbo načrtovanih naložb. Na to je ob začetku priprave posodobitve NEPN opozorila agencija za energijo, ki je pisce načrta opozorila, da bo ob odsotnosti alternativ vir omrežnina in da je nujno treba "oceniti, koliko je gospodarstvo oziroma prebivalstvo dejansko zmožno prenesti”. Na resornem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, so takrat dejali, da "omrežnina ne bo edini strošek, ki se bo povišal".

Nepokriti stroški dela

Država in elektrodistribucijska podjetja so v zadnjih letih pridobili več deset milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev za naložbe v omrežje, a ta pokrijejo le del potreb v prihodnjih nekaj letih.

Dobički elektrodistribucij, del katerih gre za naložbe (drugi del gre za dividende), so zadnja leta pod pritiskom naraščajočih stroškov. Med letoma 2019 in 2023 so se prihodki (večino pomeni omrežnina) povečali za šest odstotkov, stroški pa za 31 odstotkov, je pokazala lanska analiza podjetja KF Finance, ki jo je naročil GIZ distributerjev električne energije.

Elektrodistributerji menijo, da agencija za energijo, ki jim sicer povrne upravičene stroške naložb, predvidenih v razvojnih načrtih, neustrezno obravnava določene stroške. Kot navajajo v dopisu, jim ne priznava stroška regresa in dodatnega pokojninskega zavarovanja, zato vse to podjetju zmanjšuje poslovni izid.

Ob tem pravijo, da na omenjena izdatka podjetja sama nimajo vpliva; stroški regresa so določeni s panožno kolektivno pogodbo, stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja pa v dogovoru med resornim ministrstvom, Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Združenjem za energetiko in sindikatom delavcev dejavnosti energetike, pravijo.

Agencija za energijo je po naših informacijah v preteklosti pozive elektrodistribucij za večje pokritje stroškov dela zavračala z obrazložitvijo, da so plače v energetiki visoke in da naj zamejijo rast stroškov dela.

Podatki, ki smo jih pridobili, kažejo, da je bila lani povprečna plača v petih distribucijah med 2.500 in 3.100 evrov bruto. Povprečna plača v državi je bila novembra 2.518,74 evra bruto. Vir iz elektrodistribucijskega podjetja pove, da so osnovne plače monterjev relativno nizke, zvišujejo pa jih dodatki za terensko delo, za popoldansko delo, dežurstva in podobno. Plačno povprečje pa je, kot še kažejo podatki, nižje kot v proizvodnih in trgovskih družbah državne energetike.

Konec leta 2027 naj bi skupen dolg elektrodistribucij znašal skoraj 600 milijonov evrov, s čimer bi dosegle mejno vrednost zadolževanja po priporočilih Slovenskega državnega holdinga (SDH).

GIZ DEE v dopisu agenciji za energijo

... in stroški financiranja

Tudi reguliran donos, ki ga distribucijam izplača agencija, po mnenju podjetij ne zadošča za pokrivanje povečanega obsega investiranja in ne odraža dejanskega stanja na finančnih trgih. "Sredi leta 2022 so se stroški financiranja investicij bistveno povečali, medtem ko se donos ni spremenil, kar zmanjšuje finančno vzdržnost potrebnih investicij v elektrodistribucijsko omrežje," menijo.

Agencija za energijo za nove naložbe določa 5,15-odstotni donos, za vzdrževanje pa 4,85-odstotnega. Za primerjavo: nemški regulator zaračunava 7-odstotni regulirani donos za nova vlaganja in petodstotni za vzdrževanje. V Evropi naj bi bil ta delež po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na podatke analitskih družb, med sedmimi in devetimi odstotki.

Distributerji v dopisu agenciji opozarjajo še na visoke stroške pravkar končane implementacije novega omrežninskega sistema, ki po njihovem prav tako "niso ustrezno" priznani od agencije. Kot navajajo, gre za stroške za nadgradnjo informacijskega sistema, usposabljanje zaposlenih, prilagoditev poslovnih procesov in komunikacijo z uporabniki.

Nekatere elektrodistribucije lastne vire iščejo tudi s prodajo premoženja, ki ni vezano na osnovno dejavnost. Družba Elektro Gorenjska, ki je že lani poročala o pomanjkanju sredstev za financiranje predvidenih naložb, denimo prodaja hčerinsko družbo Gorenjske elektrarne.

A vir iz distribucij, ki ne želi biti imenovan, opozarja, da prav proizvodne hčerinske družbe vsako leto prinašajo dividende, s katerimi si distribucije izboljšajo poslovni izid. V prvih devetih mesecih lani je imel Elektro Gorenjska 4,5 milijona evrov dobička pred davki, kar je bilo za 1,5 milijona evrov več od načrtovanega, doseženo pa so pripisali večjim finančnim prihodkom iz deleža v odvisni družbi. S prodajo kokoši, ki nesejo zlata jajca, ustvarijo enkraten učinek, dolgoročno pa to pomeni izpad dela finančnih prihodkov.

Potencial za zadolževanje kopni

Ko so se začele kazati potrebe po izdatnejših vlaganjih v omrežje, so nekateri kot finančni vir navajali možnost zadolževanja. Elektrodistribucijska podjetja so imela namreč majhen dolg.

V zadnjih letih je ta zrasel, in sicer z 264 milijonov v letu 2019 na 323 milijonov evrov v letu 2023. Kazalnik finančni dolg/EBITDA je posledično narasel z 1,8 v letu 2019 na 2,5 v letu 2023, so distributerji navedli v dopisu. Zadolženost sicer trenutno ni problematična, kot so opozorili, pa ne dopušča dodatnih zadolževanj v obsegu, s katerimi bi lahko pokrili celoten povečan obseg investicij, ki jih predvideva razvojni načrt.

Do konca leta 2027 naj bi se skupen dolg zvišal na skoraj 600 milijonov evrov, s čimer bi peterica podjetij dosegla mejno vrednost zadolževanja, navedeno v priporočilih upravljavca državnih naložb Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Nekatera od podjetij imajo posojila pri Evropski investicijski banki (EIB), ki mejo zadolženosti (torej razmerja med neto dolgom in EBITDA) postavlja pri 3,5. Povečevanje zadolženosti in zmanjševanje poslovnih izidov bi zato lahko postalo problem za banke, meni sogovornik iz distribucijskega podjetja, ki ne želi biti imenovan.

Ker je dolžniški potencial praktično izkoriščen, lastni viri pa omejeni, distributerji zdaj agencijo opozarjajo, da bi bilo treba nujno zagotoviti dodatne vire financiranja. Zgoraj omenjena analiza podjetja KF Finance je pokazala, da je že za obdobje do leta 2028 vrzel med zagotovljenim denarjem in načrtovanimi vlaganji, ki skupaj znašajo 1,6 milijarde evrov, velika. Podjetja imajo 645 milijonov evrov lastnih virov, še 234 milijonov evrov naj bi zbrala z zadolžitvijo, vsaj do lani pa niso imela vira financiranja za preostalih 712 milijonov evrov.