“Za kmetijske subvencije je šlo dve milijardi, samooskrba pa stagnira”
"Produktivnost kmetijskih subvencij v Sloveniji je ena najslabših v Evropi po različnih podatkih in raziskavah. Nad tem se moramo zamisliti," meni Toni Balažič, Panvita.
Osrednja tema letošnjega vrha gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je bila varnost – prehranska, energetska, kibernetska.
Martin Novšak, nekdanji šef Gen energije, ki je lastnica polovice krške nuklearke, večih hidroelektrarn in sončnih elektrarn ter investitor v drugi blok (JEK2), je dejal, da bi morala Slovenija pri elektriki poskrbeti za primerno samooskrbo oziroma za samozadostnost vsaj na nivoju letne bilance. Pri drugih energentih, ki jih pretežno uvažamo, pa za primerne zaloge.
Sam kot najprimernejšo kombinacijo virov za proizvodnjo električne energije vidi obnovljive vire in jedrsko energijo, kar je tudi eden od scenarijev v nacionalnem in energetskem podnebnem načrtu. “Z jedrsko energijo imamo 40-letne pozitivne izkušnje. Včasih me pojezi, ko pravijo, da ne poznamo ekonomike jedrskih elektrarn. Poznamo, 40 let in več,” je dejal. Toliko časa namreč deluje prvi blok krške nuklearke.
Dodatno pa je po njegovem mnenju smiselno izkoristiti hidro potencial z izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, namestiti tudi hranilnike energije. “Vse skupaj mora zagotavljati nizkoogljičnost in konkurenčnost cen za gospodarstvo, ki nastopa na mednarodnem trgu,” je dejal.
Mali reaktorji med sanjami in realnostjo
“Najbolj se bojim trditve, da nimamo alternativ,” je o debati o prihodnosti naše energetske oskrbe, kjer del energetike trdi, da brez JEK2 ne bo šlo, dejal novinar in urednik Dela Ali Žerdin. “Osebno sem zagovornik jedrske energije. Ko slišim, da ni alternative, kot da se odločimo za en blok, pa postanem zadržan. V svetu se dogajajo pomembni razvojni preboji, vezani na jedrsko energijo in male jedrske reaktorje (SMR). Pred tedni je bila na Dunaju velika konferenca, na katero je prišlo prek tisoč ljudi, ki so slišali, da se lahko preboj zgodi v zelo kratkem času. Podatkovna industrija se namreč odloča za te reaktorje, ker bodo v bodoče njene potrebe po električni energiji veliko večje.”
Dodal pa je, da mora Slovenija delati na strokovnosti kadrov. “Tu se bo odločalo, kako se bo Slovenija uvrščala na energetski lestvici prihodnosti,” je dejal Žerdin.
Novšak je dejal, da države res veliko vlagajo v male reaktorje, a nadaljeval: “Jaz to tehnologijo spremljam 20 let in je podobno kot pri fuziji – še vedno potrebujemo čas. Komercialne rešitve danes še niso dosegljive. Slovenija pa je premajhna za eksperiment.”
“Verjamem, da je lažje sanjati, če ne poznaš tehnologije, jaz jo. V SMR ne polagam toliko upov, kot morda nekdo, ki tega področja ne spremlja,” je dejal Novšak. Sam sicer podpira raziskave na tem področju, a opozarja, da je pri SMR poraba goriva večja kot pri večjih jedrskih reaktorjih, zato je tudi delež cene, ki je pri večjih reaktorjih okoli 10 odstotkov, tu večji. Prav tako je večja količina odpadkov, vse skupaj pa vpliva tudi na ekonomiko. Za to bo – tako Novšak – ključna serijska proizvodnja SMR, ki je do zdaj ni.
Tu povejmo, da je Gen energija letos naredila pregled tehnologij SMR in ocenila, da je potreben čas za vzpostavitev serijske proizvodnje teh reaktorjev in dobavnih verig vsaj 20 let. Za obdobje naslednjih 10 do 15 let bi bila odločitev za SMR namesto za klasično elektrarno (kakršna je JEK2) tako po oceni družbe preveč tvegana.
Nizka produktivnost subvencij
Šef Panvite Toni Balažič je na vprašanje o stanju prehranske varnosti dejal, da je dosegljivost hrane dobra, saj so cene na povprečju Evropske unije (EU). Tudi kakovost v Sloveniji pridelane hrane je dobra, po njegovem je problem rast deleža uvožene hrane, ki “je cenejša, a tudi manj kakovostna, zato moramo biti pazljivi”.
Pri trajnosti pridelave je Slovenija po njegovem naredila velike korake in je med boljšimi pri kazalnikih rabe fitofarmacevtskih sredstev, umetnih gnojil, antibiotikov. Pri samooskrbi pa meni, da imamo zelo velik problem.
“V Sloveniji izredno veliko denarja vlagamo v subvencije, te so v desetih letih znašale več kot dve milijardi evrov, samooskrba pa se praktično ni spremenila. Produktivnost kmetijskih subvencij v Sloveniji je ena najslabših v Evropi po različnih podatkih in raziskavah. Nad tem se moramo zamisliti,” je dejal Balažič.
Kot enega ključnih razlogov je navedel ‘politikanstvo’. “Premalo se posluša stroko. Prepogosto se sprejemajo parcialne politične odločitve, subvencije so socialni korektiv, namesto da bi jih upoštevali kot ekonomsko kategorijo, ki mora imeti nek donos,” je dejal Balažič.
Več vlaganj v kmetijske tehnologije
Menil je, da se moramo vprašati tudi o razpoložljivosti naravnih virov. “Slovenija bo morala bistveno več vložiti v spremembo tehnologij pridelave zelenjave in umik določenih omejitev,” je dejal Balažič. Nadalje je pojasnil, da se je Slovenija v trenutno veljavni perspektivi evropskih sredstev (do leta 2027) odločila, da lahko kmetijska podjetja dobijo največ po 800 tisoč evrov subvencij.
“Medtem pa hektar sodobnega steklenjaka stane 4,5 milijona evrov. To je konkurenčna dejavnost. Hrvati in Madžari tem podjetjem subvencionirajo več kot 50 odstotkov, pri nas pa 20 odstotkov. S tem nas država dela nekonkurenčne,” meni Balažič
Država bo morala po njegovem več narediti tudi za ohranjanje kmetijskih zemljišč, ki se zmanjšujejo na račun stavbnih zemljišč, a tudi na podlagi širitve gozda, ki je pred 70 leti pokrival 40 odstotkov, danes pa prek 60 odstotkov površine države (podatki tukaj).
Računalništvo v osnovne šole
“Lahko si 100-odstotno pripravljen, ne pa 100-odstotno varen,” pa je na vrhu dejal Beno Ceglar, direktor IT podjetja NIL, ki je spregovoril o kibernetski varnosti. Študije kažejo, da so večja podjetja bolje pripravljena, ključni izziv je zlasti pri malih in srednje velikih podjetjih (MSP).
Svetoval je, da podjetja kibernetsko varnost uvrstijo med top področja, na katerih delajo. “Ključno je zavedanje, začenši z upravljavskim nivojem,” je dejal.
Potencialno ranljivost je treba zaznavati in se nanjo ustrezno odzivati. Opozoril je na manko IT kadrov in se zavzel za uvajanje obveznih vsebin s področja informatike in računalništva že v osnovne šole.