Vlada še ni potrdila davčnih sprememb: za normirance predvideno prehodno obdobje

Vlada naj bi danes potrdila končni predlog davčnih sprememb, a tega ni storila. Ker so prejeli več pripomb, jih nameravajo zdaj proučiti in v petek na dopisni seji potrditi prvi paket davčnih sprememb.

Finančni minister Klemen Boštjančič je po seji vlade dejal, da je odprtih še nekaj manjših tehničnih vprašanj, zato pričakuje, da bo vlada paket dopisno potrdila v petek.

Dodal je tudi, da so v zadnjem trenutku predvideli prehodno obdboje za normirane samostojne podjetnike, ki v prvih osnutkih ni bilo predvideno.

Kakšno bo prehodno obdboje za normirance

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je dodatno pojasnila, da bo prehodno obdobje za normirance zasnovano tako, da bodo lahko tisti, ki izpolnjujejo pogoje, ostali v sistemu po zdajšnjih določbah tudi v prihodnjem letu. Zdaj velja, da v dveh zaporednih letih njihovi prihodki ne smejo preseči meje 300.000 evrov oziroma 150.000 evrov letno v povprečju.

V letu 2026 bodo morali iz sistem izstopiti tisti, ki bodo v letu 2025 imeli več kot 60.000 evrov prihodkov oziroma tisti popoldanski s.p., ki bodo imeli več kot 30.000 evrov prihodkov. To so tudi nove meje za vstop v sistem normirancev.

V letu 2027 pa bo polno zaživel sistem, kot so ga predvideli v paketu sprememb. Več o novih pravilih v nadaljevanju.

Do konca leta izhodišča novega paketa

Predlogi davčnih sprememb posegajo v šest zakonov, in sicer zakon o dohodnini, zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, zakon o davčnem potrjevanju računov, zakon o davčnem postopku, zakon o davku na dodano vrednost in zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Do konca leta bo ministrstvo za finance po napovedih pripravilo izhodišča za drugi paket davčnih sprememb, ki naj bi šle v smeri obdavčitve premoženja – kot je znano, se napovedujejo nepremičninski davek, ki ga je finančni minister Klemen Boštjančič spomladi napovedal v intervjuju za Forbes Slovenija, razbremenitve dela in ukrepov za razvoj kapitalskega trga.

V nadaljevanju podrobno o prvem paketu davčnih sprememb, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2025, in tudi finančnih učinkih posameznih ukrepov, kjer jih je finančno ministrstvo ocenilo.

1. SKLOP: zmanjšati zaostanek za inovatorkami

V prvem sklopu predlaganih davčnih sprememb, s katerimi želi vlada zmanjšati zaostanek Slovenije za državami inovatorkami, so bili v izhodiščih predlagani trije ukrepi: davčni krediti za mlade in visokokvalificirane kadre, davčne spodbude za nagrajevanje v start upih in sprememba pri nagrajevanju z delnicami.

1. Davčni krediti: ministrstvo predlaga petletno ugodnejšo davčno obravnavo za visokokvalificirane kadre pod 40 let, ki imajo vsaj dvakratnik povprečne plače (bruto dohodek približno 53.300 evrov na leto). Predlagana davčna sprememba je znižanje dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače za tiste Slovence, ki bi se po dveh letih (v izhodiščih je bilo pet let) vrnili iz tujine in zaposlili doma oziroma za tujce, ki bi se zaposlili v Sloveniji. S tem želi pospešiti vrnitev talentov, ki so šli iz Slovenije. S predlagano rešitvijo posebne osebne olajšave za nerezidente bo tako imel zavezanec s plačo v višini dveh povprečnih plač za približno 3.700 evrov višjo neto plačo v primerjavi z zaposlenim, ki uveljavlja le splošno olajšavo. Ob enakih izhodiščih bo neto plača pri zaposlenem s tremi povprečnimi plačami (bruto dohodek v višini 79.950 evrov na leto) višja za skoraj 5.600 evrov letno in pri zaposlenem s štirimi povprečnimi plačami (bruto dohodek v višini 106.600 evrov na leto) za skoraj 7.500 evrov višji neto dohodek.
2. Davčne spodbude za nagrajevanje v start up podjetjih: predlaga se, da se za dohodke delavcev v inovativnih zagonskih podjetjih – bonitete v obliki deležev ali delnic – prestavlja trenutek izračuna davčne obveznosti od dohodka iz delovnega razmerja na trenutek odsvojitve teh delnic ali deležev oziroma na druge trenutke (prenehanje pogodbe o zaposlitvi, preoblikovanje delodajalca ali ko se delodajalec ne šteje več za plačnika davka po zakonu, ki ureja davčni postopek, ali če je od pridobitve delnic ali deležev preteklo deset let). Po sedanjem sistemu se davki in prispevki plačajo, ko posameznik pridobi delnice oziroma deleže v zagonskem podjetju. Cilj ukrepa je, da se posameznike razbremeni dela tveganj, zlasti v primerih, ko podjetju ne uspe. Na primer, če start up propade in je vrednost delnic/deleža nič, ne bo plačal nič.
   Davčna osnova bi bila vrednost deleža ob pridobitvi, zmanjšana za morebitno negativno razliko med vrednostjo deleža v trenutku nastanka obveznosti izračuna davka in vrednostjo deleža v času pridobitve, dohodnina pa bi se izračunala po povprečni stopnji. Razlika med prodajno vrednostjo deleža in vrednostjo deleža ob pridobitvi bi se obdavčila kot kapitalski dobiček.
3. Sprememba pri nagrajevanju z delnicami: spremenili bi metodologijo izračuna bruto zneska nagrade, ki bi jo podjetje izplačalo v obliki delnic/deležev, in sicer na način, da bi znižali stroške za podjetje. Davke in prispevke, ki bremenijo delavca, bi namreč po novem plačal ta. Z vidika zaposlenega gre torej za ‘administrativno’ spremembo, ki pa bi po mnenju ministrstva povečala privlačnost te vrste nagrajevanja za podjetja. Omogočili pa bi tudi odlog in obročno plačilo obveznosti na 24 mesecev.
4. Tujci, zaposleni v Sloveniji: doslej so davčne olajšave nerezidenti lahko uveljavljali ob dveh izpolnjenih pogojih – če so 90 odstotkov vseh dohodkov ustvarili v Sloveniji in če so dokazovali, da olajšav na te dohodke niso uveljavljali že v svoji matični državi. Po novem drugi pogoj odpade in velja le prvi.
5. Slovenski rezidenti, ki delajo v tujini: povračilo nadomestila za prehrano bodo uveljavljali kot olajšavo le v višini zneska, določenega z uredbo, in ne več v višini 1,8-kratnika, kot velja zdaj.

2. SKLOP: mednarodna konkurenčnost in pravičnejši davčni sistem

V drugem sklopu predlaganih sprememb, ki naj bi prinesle izboljšanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje pravičnosti davčnega sistema, ni večjih sprememb razen normirancev.

Normiranci

1. Strožje omejitve vstopa v sistem: najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se po predlogu zniža s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, če je bil ta zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za popoldanske samostojne podjetnike (s. p.) pa bi se meja za priznane normirane odhodke znižala s 50.000 na 30.000 evrov.
2. Kolikšni bodo priznani stroški: normirani stroški bi bili v višini 80 odstotkov za polne normirance priznani do meje 60.000 evrov (zdaj so priznani do 50.000 evrov, od te meje do 100.000 evrov pa v višini 40 odstotkov). Za popoldanske s. p. bi bili po novem do 12.500 evrov priznani v višini 80 odstotkov, od 12.500 do 30.000 evrov pa v višini 40 odstotkov (trenutno so v višini 80 odstotkov prav tako priznani do 12.500 evrov, od tam do 50.000 evrov pa v višini 40 odstotkov). Finančni učinki: polni normiranci bi po novem skupaj plačali za približno tri milijone evrov več dohodnine, popoldanski pa okoli devet milijonov evrov več. Tako bo skupni finančni učinek sprememb približno 12 milijonov evrov več prihodkov na letni ravni.
3. Kdaj izstop iz sistema: obenem se predlaga tudi, da bi bili polni normiranci iz sistema izločeni, če bi v dveh zaporednih letih njihovi skupni prihodki presegli 120.000 evrov (v povprečju 60 tisoč evro na leto), popoldanski pa, če bi v dveh letih presegli mejo 60.000 evrov (v povprečju 30.000 na leto). Zdaj je ta meja pri obojih pri 300.000 evrov. S strožjimi omejitvami vstopa v sistem naj bi odpravili tveganja nelojalne konkurence zaposlitvam prek s. p. klasičnim oblikam zaposlitve, so pred časom pojasnjevali na ministrstvu.
4. Dodatno poročanje: poleg tega bodo morali normiranci po novem finančni upravi (Furs) enkrat na leto sporočati o poslih s povezanimi osebami in delodajalcem, s čimer naj bi želeli preprečiti zlorabe te oblike zaposlitve na račun redne zaposlitve.
5. Polni normiranci so lahko samo tisti, ki bodo plačevali zase polne prispevke. Zdaj je lahko polni normiranec tudi nekdo, ki polne prispevke plačuje za zaposlenega, ne pa tudi zase.
6. V sistemu normirancev ne bo več družb z omejeno odgovornostjo. Finančni učinki: ob domnevi, da bodo zavezanci, ki so bili do zdaj v sistemu normiranih odhodkov, z njegovo ukinitvijo pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb upoštevali nižje odhodke, bi ukinitev sistema pomenila letno do en milijon evrov višje javnofinančne prihodke.

Še drugi ukrepi

Sicer pa je v drugem sklopu predvidenih več ukrepov, najpomembnejši med njimi so:

1. Možnost ustanovitve tako imenovane DDV-skupine, kar pomeni, da bi več podjetij znotraj skupine lahko imelo eno davčno številko. Tako jim ne bo več treba poračunavati DDV, kar naj bi podjetjem omogočilo boljšo optimizacijo stroškov. Določbe v zvezi s skupino za DDV se bodo začele uporabljati s 1. januarjem 2026.
2. Mali davčni zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (torej ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), bodo lahko v EU poslovali brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100 tisoč evrov.
3. Prag za vstop v sistem DDV bi s 50 dvignili na 60 tisoč evrov letnega prometa. Davčnim zavezancem, ki v tekočem koledarskem letu presežejo ta prag, pa se z namenom lažjega prehoda v redni sistem obračunavanja DDV omogoči, da v tem letu še naprej uporabljajo oprostitev, dokler vrednost njihovega prometa ne preseže 66.000 evrov. Finančni učinki: 20 milijonov evrov na leto manj prihodkov v državni proračun.
4. Nič več posebnih davčnih obravnav za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino. S tem bi jih izenačilo z delavci, napotenimi na delo v tujino iz gospodarstva, ki jim delodajalci od letos plačujejo tako prispevke kot dohodnino za celotno bruto plačo, medtem ko delodajalci v javnem sektorju dohodnine za dodatek v tujini ne plačujejo.
5. Tako kot pri olajšavi za investiranje bi tudi pri olajšavah za digitalni in zeleni prehod omogočili, da zavezanec v davčnem letu neizkoriščeni del olajšave prenaša v naslednjih pet zaporednih let; zdaj je mogoče le v letu, ko je bila opravljena naložba. Iz podatkov davčnih obračunov davka od dohodkov pravnih oseb je razvidno, da je v letu 2022 navedeno olajšavo uveljavljalo 437 zavezancev v skupnem znesku nekaj manj kot 21 milijonov evrov. Slabih šest odstotkov vsega zneska olajšave se nanaša na investicije v digitalni prehod, preostalih 94 odstotkov pa na investicije v zeleni prehod. Najvišja olajšava, ki bi jo zavezanci lahko uveljavili, a je zaradi prenizke davčne osnove niso mogli, je dobrih 22,5 milijona evrov, kar pomeni, da je 1,5 milijona evrov (sedem odstotkov možne olajšave) ostalo neizkoriščene, je zapisano v vladnem gradivu.
6. Nadaljevanje ukrepa ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih petih letih, nato bo boniteta znašala polovico bonitete, ki velja za druga vozila. Ničelno boniteto bi razširili tudi na e-kolesa in celo na rikše.
7. Kmetijske subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (tako imenovana OMD-plačila) bi znova izključili iz obdavčitve. Te subvencije je sicer obdavčila trenutna vlada, in sicer z zadnjimi spremembami zakona o dohodnini. Odpravo obdavčitve pa na ministrstvu predstavljajo kot “podporo kmetijski politiki”. Po oceni bo ta rešitev zmanjšala davčno obveznost kmečkih gospodinjstev v povprečju za približno 60 evrov letno. Finančni učinki: Ocenjuje se, da bo zaradi izključitve OMD-plačil iz obdavčitve v celoti za okoli 2,5 milijona evrov manj prihodkov iz naslova dohodnine.
8. Davčno priznavanje odhodkov iz naslova obresti od posojil med povezanimi osebami. Omejili naj bi znesek za obresti na posojila, ki jih podjetje zaračuna pri posojanju drugemu podjetju v skupini. Davčno priznanih obresti ne more biti več kot 30 odstotkov EBITDA zavezanca oziroma se presežni znesek obresti od posojil od povezane osebe lahko v celoti prizna za davčne namene do višine treh milijonov evrov, zdaj je en milijon. Finančni učinki: Glede na veljavno ureditev bi to pomenilo za okoli 400.000 evrov letno nižje prihodke v državni proračun.

3. SKLOP: višji DDV za sladke in energijske pijače …

V tretjem sklopu je ministrstvo združilo ukrepe, ki “niso namenjeni pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov”, ampak primarno obravnavajo druge politike in cilje.

• 1. Za pijače z dodanim sladkorjem ali sladili in energijske pijače se DDV z 9,5 odstotka dvigne na 22 odstotkov, pri čemer se izloči pijače, ki so jim dodane zgolj arome (na primer vode z okusom). To letno pomeni za 12 milijonov evrov višje prihodke državnega proračuna.
• 2. Na alkohol in alkoholne pijače se trošarine dvignejo za sedem odstotkov, pri čemer se za male pivovarje, za katere velja plačilo trošarine zgolj v višini 50 odstotkov, zviša meja proizvedenega piva, ki je obdavčeno, in sicer z 20.000 na 150.000 hektolitrov na leto.
• Finančni učinki: pri višjih trošarinah na sladke pijače je finančni učinek 12 milijonov evrov, na alkohol pa 8,4 milijona evrov.
• 3. Časovna omejitev prenašanja davčnih izgub na pet let, pri čemer pa ministrstvo predlaga sedemletno prehodno obdobje za uveljavljanje neizkoriščenih starih izgub. Leta 2023 je 17.289 zavezancev s pokrivanjem izgub iz preteklih let zmanjšalo davčno osnovo v skupnem znesku 900 milijonov evrov. Gre za skoraj dvakratnik zmanjšanja davčne osnove iz tega naslova glede na predhodno leto oziroma povprečje predhodnih treh let.
• Konec leta 2022 je bilo neizkoriščene davčne izgube iz preteklih let za 20,6 milijarde evrov, kar je bilo za 12 milijard evrov več kot leta 2012, so izračunali na finančnem ministrstvu. Časovno omejevanje uveljavljanja neizkoriščenih izgub bo imelo v prvih sedmih letih, to je v času prehodnega obdobja, zaradi možnosti izkoriščenja velike količine akumulirane izgube iz preteklosti le zanemarljive učinke.
• 4. Knjigo prejetih in izdanih računov bodo davčni zavezanci po novem mesečno pošiljali Fursu, ki jim bo nato nudil možnost izdaje predizpolnjenega obračuna DDV. Šlo naj bi za administrativno razbremenitev.
• 5. Odpravili bi izjemo, da samopostrežni avtomati ne izdajajo računa. Ministrstvo je izhodišča popravilo tako, da sicer ne bo obvezno tiskanje papirnatih računov, obvezna pa bo neposredna izmenjava podatkov s finančno upravo. Za avtomate, ki so že v uporabi, bi veljalo prehodno obdobje do 1. januarja 2026. Finančni učinki: Pričakovati je, da se bo zaradi navedenega ukrepa nateklo do pet milijonov evrov več denarja na leto.
• 6. Prenose presežkov DDV bi omejili na pet let od predložitve obračunov.
• 7. Višina olajšave za vzdrževane družinske člane, ki je bila v zadnji dohodninski noveli določena za leti 2023 in 2024, postane trajna.
• 8. Nepremičnine: spremenili bi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v smeri poenostavitve, in sicer da se skrajša postopek vrednotenja oziroma določanja posplošene tržne vrednosti nepremičnin. Poleg tega zaradi boljše zaščite osebnih podatkov po novem ID nepremičnine ne bo več javen.
• Še nekaj podrobnosti. Trenutna ureditev predvideva pošiljanje zbirnih potrdil o podatkih evidence vrednotenja ob vsakem ciklu vrednotenja ob uveljavitvi nove uredbe o določitvi modelov vrednotenja vsem lastnikom nepremičnin, ki se jim z uveljavitvijo novih modelov vrednotenja posplošena vrednost njihovih nepremičnin spremeni. Trenutna ureditev predvideva pošiljanje zbirnih potrdil o podatkih evidence vrednotenja ob vsakem ciklu vrednotenja ob uveljavitvi nove uredbe o določitvi modelov vrednotenja vsem lastnikom nepremičnin. V prihodnje se ukinja vsakokratno pošiljanje zbirnih potrdil. Ker pa lastniki nepremičnin že več kot desetletje niso prejeli pisnega obvestila o podatkih in vrednostih njihovih nepremičnin, se s prehodno ureditvijo zagotavlja pisno obveščanje lastnikov v letu 2025.
• Finančni učinki: ocenjuje se, da bo rešitev, ki predvideva pošiljanje pisnih zbirnih potrdil o vrednosti nepremičnin lastnikom v letu 2025, imela posledice na odhodke državnega proračuna v višini 2,4 milijona evrov. V prihodnjih letih iz tega naslova ne bodo potrebna dodatna sredstva.
• Poenostavlja se postopek ugotavljanja posebnih okoliščin in spreminja ugotavljanje posebne okoliščine po uradni dolžnosti. Vpliv posebnih okoliščin se bo dokazoval s predložitvijo individualne cenitve.
• Poleg tega se poenostavlja model vrednotenja za elektrarne na način, da se zvišuje moč (na 1 MW in več), od katere se objekti in spremljajoči objekti za proizvodnjo električne energije po tem modelu vrednotijo. Večina elektrarn pod 1 MW namreč ne predstavlja samostojnih nepremičnin, ampak samo dodatno instalacijo na strehah objektov.