Visoka cena vročine: na udaru energetika, kmetijstvo, industrija

Izjemna vročina bi lahko letos gospodarstva Evropske unije (EU) stala okoli 180 milijard evrov, kar je približno en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), je navedeno v analizi nizozemske banke Triodos Bank, ki jo povzema CNN.

To pomeni, da bi suša lahko izničila učinek za letos pričakovane rasti evropskega gospodarstva. Evropska komisija je za letos načrtovala 1,1-odstotno rast BDP v EU, medtem ko Mednarodni denarni sklad (IMF) pričakuje, da bo rast v evrskem območju okoli 0,9-odstotna.

“Največji gospodarski vpliv bo verjetno imela nižja produktivnost dela, skupaj z motnjami v kmetijstvu, energetiki in prometu,” je banka navedla v poročilu, objavljenem ta mesec.

Če je vroče, smo ljudje pri delu manj učinkoviti. Produktivnost na delavca začne upadati, ko temperature presežejo približno 25 do 30 stopinj Celzija, pri čemer so največji upadi opazni pri delu na prostem in pri fizično zahtevnih poklicih. Tudi pisarniško delo trpi, deloma zato, ker vročina poslabša kakovost spanja in kognitivne sposobnosti. Analiza družbe Allianz, citirana v raziskavi nizozemske banke, ocenjuje izgubo na približno tri odstotke produktivnosti na delovno uro za vsako stopinjo nad 30 stopinjami Celzija, če to traja več dni.

To pomeni posredni vpliv na praktično celotno gospodarstvo, ki je že pod pritiskom ameriških carin, kitajske konkurence in višjih cen energije zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, piše CNN.

Kako posamezne panoge občutijo visoke temperature?

1. Energetika

Nizka vodostaja Donave in Drave povzročata težave pri hlajenju jedrskih reaktorjev. Romunski državni proizvajalec jedrske energije Nuclearelectrica je v četrtek zaustavil svoj edini delujoči reaktor zaradi rekordno nizke ravni vode v Donavi, ki je ključna za hlajenje opreme. Država je za ves avgust razglasila stanje energetske krize in podjetja ter gospodinjstva pozvala, naj prostovoljno zmanjšajo porabo, poroča Reuters.

Tudi drugod, v Franciji in na Madžarskem, so morali omejiti proizvodnjo jedrske energije zaradi nizke ravni rek in visokih temperatur. Pri nas je jedrska elektrarna v Krškem zaradi pregrete Save en teden delovala na 80 odstotkih zmogljivosti, včeraj zvečer pa so zaradi izboljšanja vremenskih pogojev v NEK moč dvignili na 90 odstotkov običajne (okoli 590 megavatov).

Evropejci se soočajo tudi z možnostjo višjih računov za energijo to zimo, saj cene zemeljskega plina naraščajo. Cena referenčnih terminskih pogodb za zemeljski plin se je ta teden gibala blizu najvišjih ravni od začetka vojne v Iranu in je bila skoraj dvakrat višja kot v enakem obdobju lani.

2. Kmetijstvo

Sušne razmere prav tako spodbujajo uničujoče gozdne požare ter zmanjšujejo pridelek, kar bi lahko pomenilo zvišanje cen hrane.

Kot je pisal N1, tudi slovenski kmetje zaradi pomanjkanja krme prodajajo živino. To bi, paradoksalno, kratkoročno lahko zaradi predčasnih zakolov celo znižalo cene mesa. “V naslednji fazi pa bo to seveda pomenilo zmanjšanje čred in zmanjšanje ponudbe, s tem pa spet višanje cen, a ti cikli so daljši,” je za N1 dejal profesor agrarne ekonomije z ljubljanske biotehniške fakultete Luka Juvančič.

Kratkoročno je tako pričakovati predvsem vpliv sušnih razmer na cene sadja in zelenjave, dolgoročno pa tudi moke, mleka, jajc, mesa.

Nekatere družbe so se novim vremenskim pogojem začele prilagajati na inovativne načine, piše CNN. V Angliji, ki je znana po deževnem podnebju, družinsko kmetijsko gospodarstvo Rookery Farm žanje pridelek ob 3. uri zjutraj, da bi zagotovilo zadostno vsebnost vlage.

“Pri žetvi ne gre več le za izogibanje dežju – zdaj se prilagajamo pridelkom, ki lahko postanejo preveč suhi, kar pomeni več nočnega žetja, da izpolnimo kakovostne standarde, ki jih zahtevajo naši kupci,” je v videoposnetku, objavljenem na Instagramu, povedala kmetica Eleanor Gilbert.

3. Industrija

Motene transportne poti ovirajo delo v industriji. Rekordno nizek vodostaj Rena – pomembne prometne poti za industrijske vhodne surovine, kot so jeklo in kemikalije – bi po ocenah ekonomistov banke ING letos lahko zmanjšale rast BDP Nemčije za 0,3 odstotne točke. To bi bil hud udarec za gospodarstvo, ki raste za manj kot en odstotek na leto.

Nemški kemijski gigant BASF je za CNN povedal, da morda ne bo mogel izpolniti naročil za nekatere kemijske spojine, ker so nizke ravni vode v Renu omejile dobavo nekaterih ključnih surovin.

“Količine … preusmerjamo na alternativne načine prevoza, kot sta tovorna vozila in železnica,” so v podjetju povedali za CNN in dodali, da uporabljajo tudi več plovil, ki so posebej zasnovana za plovbo po plitvih vodah. Številne nemške zvezne dežele so začasno odpravile nedeljske prepovedi vožnje za tovorna vozila v okviru nujnih ukrepov za ublažitev motenj v dobavni verigi.

Avtomobilska proizvajalca Dacia in Ford sta ta teden začasno ustavila proizvodnjo v romunskih tovarnah do 19. avgusta, s čimer sta prostovoljno zmanjšala porabo električne energije. S tem pomagata uravnotežiti bilanco ob zaprtju jedrskega reaktorja. Sledila naj bi tudi druga podjetja.

3. Turizem

V Parizu je ekstremna vročina v nekaterih dneh povzročila predčasno zaprtje Eifflovega stolpa in Louvra, piše CNN.

Južna Evropa, kjer so temperaturni skoki največji, bi lahko v bodoče imela manj poletnega obiska. “Si lahko predstavljate turiste, ki se pri 45 stopinjah sprehajajo po južni Italiji ali Španiji? Jaz si ne morem. Zato menim, da se bo narava turizma spremenila,” je za Reuters ta teden dejal ekonomist banke ING Carsten Brzeski.

Južne države bodo morda imele več turistov skozi vse leto, vendar se bodo poletni vrhovi zmanjšali, saj se bodo počitnikarji selili na sever, kar bo prizadelo gostinsko industrijo na jugu, je dejal.

Strukturno tveganje

Nemška zavarovalnica Allianz je v majskem poročilu ocenila, da bi lahko štiri največja evropska gospodarstva – Nemčija, Francija, Italija in Španija – do konca desetletja zaradi vročine izgubila od pet do sedem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma skupaj 559 milijard evrov. Ekstremno vročino zato prepoznavajo kot “strukturno ekonomsko tveganje” za Evropo.

Podnebne spremembe tako pomenijo ogromno škodo za naravo, gospodarstvo in posameznika.

Več v članku V vročinskih valovih izgubljamo milijarde, a najhujše šele prihaja.