Večji gospodarski združenji kritično o vladnih predlogih davčnih sprememb
Vladni predlogi davčnih sprememb so po oceni Gospodarske zbornice Slovenije nesistemski. Kot taki naj ne bi prispevali k stabilnosti davčnega okolja in ne naslavljajo ključnih izzivov v gospodarstvu, so zapisali v sporočilu za medije.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je kritična do vladnih predlogov davčnih sprememb, saj so ti po njeni oceni na splošno gledano nesistemski, ne prispevajo k stabilnosti davčnega okolja in ne naslavljajo ključnih izzivov v gospodarstvu. V času javne razprave, ki se je iztekla v sredo, je ministrstvu posredovala svoje predloge ukrepov, poroča STA.
Iz GZS so sporočili, da so se pri pripombah in predlogih, ki so jih posredovali finančnemu ministrstvu, naslonili na sklepe strateškega sveta za davke pri zbornici. Tega sestavljajo strokovnjaki iz gospodarstva.
Rešitve so lahko predmet ustavne presoje
Opozorili so, da določene predstavljene zakonske rešitve naslavljajo razmeroma ozek segment poslovnih subjektov ali posameznikov. Tako so lahko v nadaljevanju zakonodajnega procesa tudi predmet ustavne presoje, saj izpostavljajo določeno neenakost.
Na gospodarski zbornici med drugim nasprotujejo skrajšanju obdobja časovnega omejevanja davčnih izgub na pet let.
Pri posebni osebni olajšavi za nove rezidente predlagajo zvišanje odstotka davčnega kredita, odpravo starostne meje ter znižanje potrebne višine plače. Poleg tega predlagajo, da se olajšava razširi še na domače strokovnjake, kar bi omogočalo njihovo zadržanje v Sloveniji oziroma enako obravnavo z novimi rezidenti.
Univerzalen ukrep, ki bi po prepričanju GZS naslavljal visoko obremenitev plač zaposlenih s socialnimi prispevki, bi bila uvedba socialne kapice nad 1,6-kratnikom povprečne plače.
Pri predlogih spremenjene obdavčitve delnic ali deležev GZS izraža zadržanost, razen v delu, ko se odpravlja obrutenje, ki znižuje nesorazmerno obdavčitev zaposlenih. Predlaga, da se ob prodaji delnice ali deleža obračuna le kapitalski dobiček, ob dodelitvi pa se ne obračunajo socialni prispevki ali dohodnina.
Na GZS se strinjajo s predlogom, da se pri boniteti za zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora to določi na pavšalen način. Vendar predlagajo njeno znižanje, tako da obremenitev ostane na ravni dosedanje in se obračuna samo enkrat letno ob plačilu premije zavarovanja.
Pozdravljajo možnost prenosa olajšave za digitalni in zeleni način na pet let in vzpostavitev možnosti za oblikovanje DDV skupine. Nasprotujejo pa dvigu trošarine na pivo in dvigu DDV na sladke pijače.
S svojimi predlogi tudi ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji
Predloge in stališča do predlaganih sprememb so finančnemu ministrstvu posredovali tudi iz AmCham Slovenija, poroča STA. Med drugim so ocenili, da je razbremenitev plač, ki jo prinaša davčna reforma, sicer korak v pravo smer, vendar pa je omejena na ozko skupino delavcev, mlajših od 40 let, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost in delajo v tujini.
Pozdravljajo ugodnejšo davčno obravnavo za inovativna zagonska podjetja. Vendar bi morali po njihovi oceni podobne ukrepe razširiti tudi na mala podjetja, ki predstavljajo 99 odstotkov celotnega gospodarstva.
Spodbujajo predlagane davčne spremembe, ki zaostrujejo pogoje za vstop v sistem normiranih samostojnih podjetnikov, a ob tem predlagajo, da se posebna pozornost nameni razlikovanju med normiranimi podjetniki ter navidezno samozaposlenimi, ki delajo za enega delodajalca in predstavljajo nelojalno konkurenco rednim delovnim razmerjem.
Tudi AmCham proti dvigu trošarin
Na splošno v AmCham podpirajo dvig praga za obvezno identifikacijo za DDV, kar bo razbremenilo približno 4000 zavezancev. Prav tako podpirajo oblikovanje DDV skupin podjetij, vendar ob tem poudarjajo potrebo po poenostavitvi postopkov in zagotovitvi ustrezne podpore podjetjem pri ustanavljanju in upravljanju teh skupin.
Ne podpirajo pa dviga trošarin na pivo in žgane pijače ter višje obdavčitev sladkih in energijskih pijač, ki lahko dodatno obremenita potrošnike in podjetja v teh sektorjih.
Tudi v AmChamu so izpostavili, da je ključno, da so posegi v davčno okolje sistemski in dolgoročni. “Stabilnost in predvidljivost sta ključni za privabljanje investicij in rast gospodarstva,” so poudarili.