Več kot polovici podjetij se je rast stroškov dela zvišala za dobro desetino

V več kot polovici podjetij se je rast stroškov dela na zaposlenega v zadnjem letu dvignila za več kot 10 odstotkov, je pokazala anketa GZS v 460 podjetjih z več kot petimi zaposlenimi.

Lani se je produktivnost dela povečala, a bistveno manj kot stroški dela, je na današnji novinarski konferenci Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) povedala Vesna Nahtigal.

“Razmerje med stroški dela in dodano vrednostjo se je povečalo na najvišjo raven po letu 2020, v zadnjih petih letih so se stroški dela na delovno uro v zasebnem sektorju povečali približno dvakrat hitreje kot v povprečju EU. To pomeni, da ustvarimo bistveno manj, kot pa se krepijo stroški dela,” je opozorila.

Podjetja so se na rast stroškov po njenih besedah večinoma odzvala odgovorno. “Odzvala so se z iskanjem notranjih rezerv, dvigom prodajnih cen, upočasnjevanjem investicij, izgubo naročil, slabšo likvidnostjo, zniževanjem zaposlenosti, znižanjem dobičkonosnosti in prilagajanjem poslovanja,” je navedla.

Na rast stroškov ključno vplival dvig minimalne plače

Vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je dodal, da je v anketi, ki so jo izvedli maja, približno 20 odstotkov podjetij ocenilo, da se je povprečen strošek dela na zaposlenega med letošnjim in lanskim februarjem povečal med osem do 10 odstotkov, v šestini pa med šest in osem odstotkov. Več kot tretjina podjetij je navedla, da je bila ta rast najvišja v zadnjih 10 letih, v slabi tretjini podjetij pa v zadnjih treh letih.

Na rast stroškov dela so ključno vplivali dvig minimalne plače, na drugem mestu je bil dvig plač v konkurenčnih podjetjih, sledili so uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo, dvig plač v sektorju država, dvig lestvice v podjetniških kolektivnih pogodbah in boljše poslovanje podjetij.

“To je zaskrbljujoče, saj bi si želeli, da bi bil ključen dejavnik dobro poslovanje,” je povedal. Zaradi administrativno določenega dviga minimalne plače je sedem odstotkov podjetij navedlo, da je manj dvignilo druge plače, kot bi jih sicer.

Približno dve tretjini podjetij sta ocenili, da je dvig stroškov dela pomembno vplival na njihovo dobičkonosnost in naročila. Tri četrtine podjetij je dvignilo prodajne cene ali pa znižalo dobičkonosnost, nekaterim se je poslabšala likvidnost, nekatera so izgubila naročilo ali pa so bila manj konkurenčna, slaba polovica podjetij pa se je tudi odločila za ustavitev ali odlog ključnih investicij, je navedel.

Četrtina podjetij ustavila zaposlovanje

Tretjina podjetij izvaja dejavnosti mehkega zniževanja števila zaposlenih, dobra četrtina je ustavila zaposlovanje. Približno desetina je začela odpuščati. Približno polovica podjetij zaustavlja investicije, negativni vpliv bo po Ivančevih besedah navzoč v naslednjem letu dni. Zaradi izzivov petina vprašanih hitreje uvaja umetno inteligenco, nekatera odprodajajo poslovno nepotrebno premoženje, povečujejo normative za uspešnost ali prehajajo na skrajšan delovni čas.

Če se pogoji poslovanja ne bodo spremenili, je dobra polovica vprašanih napovedala dvig prodajnih cen, 38 odstotkov jih bo ustavilo investicije, dobra tretjina bo izvedla racionalizacijo, tretjina pa dodelila manjše bonuse. Okoli 10 odstotkov jih je, če se razmere ne bodo izboljšale, navedlo trdo odpuščanje, pri čemer naj bi jih okoli 40 odstotkov število zaposlenih znižalo za okoli šest odstotkov, je še navedel Ivanc.

Nahtigal: Koalicijska pogodba vključuje pričakovane zaveze

Generalna direktorica je ponovila, da koalicijska pogodba vključuje številne dolgo pričakovane zaveze za izboljšanje poslovnega okolja, večjo produktivnost gospodarstva in podporo razvoju Slovenije. “Veseli smo, da je davčno okolje v koalicijski pogodbi za začetek dobro naslovljeno, čakamo pa na konkretne predloge,” je dejala in dodala, da je pomembno, da v Sloveniji naredimo korak v smeri spodbudnega davčnega okolja, ki bo vsem prineslo dobrobit.