Umar občutno znižal napoved letošnje rasti
Namesto 2,1 odstotka, kolikor jih je Umar pričakoval februarja, tokrat vladni urad napoveduje 0,8-odstotno rast.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je objavil svojo jesensko gospodarsko napoved, v kateri je občutno znižal svojo oceno letošnje gospodarske rasti.
Gospodarska rast se bo letos upočasnila in bo znašala 0,8 odstotka, ocenjuje vladni urad. To je nižje od spomladanske ocene 2,1 odstotka, pa tudi nižje od lanskoletne gospodarske rasti, ki je znašala 1,7 odstotka.
“Glavni razlog za to je upad aktivnosti v izvoznem sektorju, zlasti v prvi polovici leta, kar povezujemo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji,” je o razliki med spomladansko in jesensko napovedjo dejala vršilka dolžnosti direktorja Umarja Alenka Kajzer, ki urad začasno vodi od sobote.
Pri spomladanski napovedi sicer Umar ni imel nekaterih podatkov, ki so jih upoštevale kasnejše napovedi drugih inštitucij. Sredi maja je sledil presenetljiv podatek o močnem krčenju slovenskega gospodarstva v prvem četrtletju. Evropska komisija je v dneh za tem Sloveniji znižala napoved rasti z 2,5 na dva odstotka, OECD z 2,6 na 1,6 odstotka. V začetku junija je sledila še Banka Slovenije, ki je napoved popravila z decembrskih 2,2 odstotka na 1,3 odstotka.
Rast poganjajo domači potrošniki
“Gospodarsko rast bo letos poganjala domača potrošnja, najbolj trošenje gospodinjstev, podprto z visoko ravnjo zaposlenosti in pospešeno rastjo plač. Po lanski stagnaciji letos pričakujemo tudi šibko rast investicij v osnovna sredstva, povečale se bodo gradbene investicije, ob visoki izkoriščenosti zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih pa tudi investicije v proizvodnji,” so v sporočilu za javnost zapisali pri Umarju.
Druga polovica leta še ne bo prinesla okrevanja, čeprav Umar vidi delno izboljšanje v nekaterih dejavnikih. Predvsem analitiki Umarja poudarjajo dosežen trgovinski dogovor med ZDA in drugimi državami, vključno z EU, kar znižuje negotovost glede trgovinskih politik, a ta vseeno ostaja povišana. Izboljšujejo se tudi kazalniki razpoloženja v območju z evrom.
V prihodnjih dveh letih Umar pričakuje, da se bo gospodarska rast Slovenije vrnila na okrog dva odstotka. Leta 2026 naj bi (namesto spomladanskih 2,4 odstotka) znašala 2,1 odstotka, leto kasneje pa 2,2 odstotka.
Inflacija višja kot lani
Po jesenski oceni Umarja bo inflacija v Sloveniji letos ob koncu leta v medletni primerjavi znašala 2,9 odstotka, kar je več kot lani in tudi več kot je urad napovedoval spomladi. Razlog so predvsem višje cene hrane.
“Razmeroma visoka bo tudi rast cen storitev, ki jo bo še naprej poganjala rast plač zaradi pomanjkanja delovne sile in tudi povpraševanje ob predvideni rasti razpoložljivega dohodka,” so zapisali pri Umarju.
Po drugi strani je rast cen pri proizvajalcih umirjena, znižale so se tudi uvozne cene, k čemur je prispevala cenejša energija in apreciacija evra. Na dinamiko cen energentov bodo še naprej vplivali pretekli administrativni ukrepi, v prihodnje pa tudi obračunavanje omrežnine.
V prihodnjih dveh letih naj bi se inflacija znižala proti 2,3 odstotka, napoveduje Umar.
Obstajajo tudi znatna tveganja, da se napoved ne uresniči. Ta so predvsem negativna, torej da bi bila lahko rast še nižja. Večinoma ta tveganja prihajajo iz mednarodnega okolja, med njimi morebitno novo zaostrovanje trgovinskih napetosti, poslabšanje zaupanja na finančnih trgih ter geopolitična tveganja. Doma so tveganja povezana zlasti z izvedbo večjih infrastrukturnih projektov in višjimi stroški dela, lahko pa bi bila rast tudi višja od predvidene, so še zapisali pri Umarju.
Brezposelnost in plače
Brezposelnost bo letos in v prihodnjih dveh letih ostajala nizka. Letos se bo zaposlenost v povprečju zmanjšala, saj po padcu v prvi polovici Umar pričakuje ohranjanje zaposlenosti na doseženi ravni že v drugi polovici. V prihodnjih dveh letih bo zaposlenost pretežno stagnirala, predvsem zaradi demografskih dejavnikov. Velik del novozaposlenih bo izhajal iz zaposlovanja tujcev.
“Število registriranih brezposelnih bo v povprečju letošnjega leta ostalo podobno kot lani. V prihodnjih dveh letih pa bodo ob zgodovinsko nizkem številu brezposelnih na njihovo zmanjševanje vplivale predvsem demografske spremembe, ki postopoma povečujejo prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oziroma v upokojitev,” je o pričakovanjih na trgu dela povedala Kajzer.
Plače bodo letos nominalno zrasle za 7,5 odstotka, pri čemer bodo v javnem sektorju višje za 10 odstotkov, v zasebnem pa za šest odstotkov. To je višja stopnja kot lani. V javnem sektorju je visoka nominalna rast posledica plačne reforme, katere vpliv bo v prihodnjih dveh let predvidoma manjši. V zasebnem sektorju na rast plač vplivajo pritiski s trga dela, Umar pa pričakuje tudi demonstracijski učinek zaradi zvišanja plač v javnem sektorju.
Realna rast bo po oceni Umarja presegala stopnje pred desetletjem. Težnje podjetij po ohranjanju konkurenčnosti pa bodo vplivale na to, da bo realna rast vendarle bolj umirjena kot v zadnjih nekaj letih.
