Tukaj raste paradižnik, s katerim se lahko sladkate tudi pozimi

Najbrž ni Slovenca, ki ne bi že kdaj slišal za LUŠT. Za omamno dišeče in mesnate paradižnike popolnih rdečih odtenkov v prepoznavnih črnih zabojčkih z zelenim napisom, ki spominja na steblo paradižnika. Gre za slovensko zgodbo o uspehu, do katerega pa je vodila dolga, trnova pot. Začetnim organizacijskim in birokratskim izzivom so se pozneje pridružili še prostorski in okoljski, a je Paradajz premagal vse, paradižniki LUŠT pa so si počasi, a vztrajno utirali pot v slovenske kuhinje, med domače potrošnike.

Danes je paradižnik LUŠT mogoče kupiti na različnih prodajnih mestih po vsej Sloveniji. In to ne le poleti, temveč skozi vse leto, tudi pozimi. Vse to zahvaljujoč sodobnim rastlinjakom, ki omogočajo pridelavo paradižnika tudi izven sezone. Kako pravzaprav poteka pridelava paradižnikov LUŠT in kaj vse je potrebno, da dobimo na mizo sveže obran, dišeč sadež, za katerega točno vemo, kje in kako je bil pridelan? Odgovore sta nam ponudila začetnik Paradajzove pridelave Martin Žigo in oče blagovne znamke LUŠT Kristjan Magdič, ki sta nas popeljala skozi proces pridelave od semena do dišečega rdečega sadeža.  

Kako se je pravzaprav začela zgodba Paradajza?

Martin: Idejo o pridelavi paradižnika izven sezone in postavitev največjih rastlinjakov v Sloveniji sem začel razvijati jaz, kasneje se mi je pridružil še Kristjan, s katerim sva prijatelja že iz najstniških časov. Z njegovimi izkušnjami s področja marketinga je postal oče blagovne znamke LUŠT. Že od začetka sva odgovorna vsak za svoje strokovno področje. Jaz za pridelavo in tehnologijo, Kristjan za razvoj blagovne znamke in marketing.

Od kod ideja, da boste gojili in prodajali ravno paradižnik in ne kak drug sadež oziroma zelenjavo? In to celo pod lastno blagovno znamko LUŠT! Zakaj LUŠT?

Kristjan: Eden izmed glavnih razlogov za odločitev o pridelavi paradižnika je bil, da je bila slovenska samooskrba s paradižnikom relativno majhna. Naš cilj v začetku je bil, da na vsakega Slovenca pridelamo 1 kilogram paradižnika letno. S širitvami in razvojem pa smo to že skoraj potrojili.

S pridelavo paradižnika pod znamko LUŠT smo želeli, da kupci v trgovinah prepoznajo razliko med našim in drugim paradižnikom, zato smo vztrajali pri lastni blagovni znamki in svojih unikatnih zabojčkih.

Blagovna znamka LUŠT je način pridelave paradižnika. Kupcem smo že od vsega začetka predstavljali, na kakšen način pridelujemo paradižnik, kar počnemo še sedaj. In zakaj ravno LUŠT? Moja ideja je bila, da najdemo kratko ime blagovne znamke, povezano s hrano, ki ima tudi v tujih jezikih pomen in je enostavno ter zapomnljivo, hkrati pa ga lahko apliciramo na različne načine.

Začeli ste previdno, če se ne motim, v 4 hektarje velikem rastlinjaku. Kako hitro je ta postal premajhen?

Ja, res je. Kar hitro je postal premajhen, saj smo ga že leta 2013 prvič razširili. Sedaj paradižnik pridelujemo na domicilni lokaciji v Renkovcih, v rastlinjaku, velikem 9 hektarjev, ter v kraju Mala Polana, kjer smo leta 2020 postavili rastlinjak za pridelavo paradižnika pozimi. Ta se trenutno razteza na 3,4 hektarja.

Kako ste dosegli, da je LUŠT razmeroma hitro postal prepoznavna in vse pogostejša izbira slovenskih kupcev?

Kristjan: Povem lahko, da se je v začetku kot najboljše orodje za komuniciranje izkazalo družbeno omrežje Facebook. Še preden smo začeli prodajo paradižnika, smo na Facebooku komunicirali s potencialnimi kupci in jim sporočali, da gradimo rastlinjak, v katerem bomo gojili slovenski paradižnik. Prav tako smo na ogled rastlinjaka vabili novinarje, ministre, občane in druge, ki so se lahko sami prepričali, kako paradižnik pridelujemo. Informacije “od ust do ust” o paradižniku LUŠT so se med Slovenkami in Slovenci hitro razširile, kar je blagovno znamko še bolj okrepilo in podprlo.   

Kaj je bila na dosedanji poslovni poti za vas največja lekcija? Kaj vas je najbolj presenetilo – v pozitivnem in negativnem smislu?

Obema je največji izziv predstavljala gradnja prvega rastlinjaka. Postopek, ki je vodil do začetka gradnje, je trajal kar 5 let. Zahteval je veliko vztrajnosti in premagovanja birokratskih ovir, kar se je potem leta 2012 poplačalo s prvim utrganim paradižnikom. Strinjava se, da če kaj delaš, delaj s srcem in vztrajno. Rezultati pa pridejo prej ali slej. Veseli naju, da vidiva nasmejane sodelavce in okusiva naš pridelek, ko prideva v podjetje. Ponosna sva, da se podjetje razvija še naprej in da so kupci paradižnik LUŠT sprejeli. Zato se razveseliva, ko na policah v trgovinah zagledava naše prazne zabojčke.

Kakšna je pot paradižnika LUŠT od semena do rdečega sadeža v trgovini?

Pridelava paradižnika poteka na integriran način. Pri nas zasajamo 10 tednov stare sadike. Za poletni ciklus pridelave zasajamo sadike že januarja, obiranje paradižnika pa začnemo aprila. Za zimski ciklus pridelave sajenje poteka v novembru, paradižnik pa obiramo že januarja.

Naši sodelavci paradižnike ročno oberejo, jih pred dostavo še enkrat skrbno pregledajo, nato pa jih še isti ali pa takoj naslednji dan dostavimo trgovcem. Ker so pri nas transportne poti kratke, je naša ključna prednost ta, da lahko obiramo dozorele plodove. Zato imajo naši paradižniki tudi višjo vsebnost vitaminov in mineralov.

Na kakšen način in v kakšnih pogojih se rojevajo paradižniki v vaših rastlinjakih?

Na obeh lokacijah skupno zasajamo 152.000 sadik paradižnika. Zasajene so v organski substrat (mešanico šote in kokosovih vlaken), zalivamo jih z deževnico, cvetove rastlin pa oprašujejo čmrlji. To, da lahko v zimskih mesecih v rastlinjaku v Mali Polani pridelujemo in obiramo paradižnike, nam omogoča t. i. sistem za zimsko vzgojo. Sajenje v hladnem delu leta v rastlinjaku v Renkovcih pa nam omogoča geotermalna voda, s pomočjo katere ogrevamo rastlinjak.

Kakšne sorte paradižnikov danes sestavljajo družino LUŠT? Od kod dobite semena? In po kakšnem ključu v družino sprejemate nove sorte?

Semena za paradižnike LUŠT kupujemo pri slovenskem dobavitelju. V zimskih mesecih so člani naše Luštne zimske družine: Mali LUŠT, Slivov in Češnjev paradižnik LUŠT ter LUŠTek. Letos pa smo družini dodali še novega člana, Datljev paradižnik LUŠT.

Od konca aprila pa bomo začeli obirati Grozdasti paradižnik LUŠT, ki bo član naše družine že 13. sezono. Že od vsega začetka namreč pridelujemo isto sorto in po njej smo tudi najbolj prepoznavni. Vsa semena imamo zakupljena globalno, tako da smo edini, ki gojimo to staro sorto. Sicer je bolj zahtevna za vzgojo, pa tudi količinsko je pridelka manj, kot pa pri recimo kakšni drugi sorti. Vendar pa nas veseli, da smo se lotili izziva pridelave te sorte. Ima namreč boljši okus in aromo, kar pa je pri nas najpomembnejše. Okus in aroma sta tudi ključna pri izbiri nove sorte.

Po čem se paradižniki LUŠT razlikujejo od preostalih paradižnikov, ki so na voljo v trgovinah?

Naši paradižniki so prepoznavni po izrazitem vonju in še boljšem okusu, saj so ročno obrani, ko dokončno dozorijo na rastlini. Velja namreč, da dlje ko paradižnik pustimo zoreti, boljšo barvo in okus dobi. Poleg tega pa se razlikuje še po načinu pridelave, ki je prijazna do okolja in zdravja ljudi. Prek komunikacijskih aktivnosti način pridelave predstavljamo kupcem na različne načine. Tako tudi sami spoznajo ta del, ki nas poleg okusa paradižnika loči od konkurence. Ne nazadnje pa se razlikujejo tudi po embalaži ter všečnem imenu blagovne znamke LUŠT.

Še pred kratkim je bil ves paradižnik na slovenskih trgovskih policah v zimskih mesecih uvožen. Danes lahko slovenske paradižnike kupimo vse leto. Kako in zakaj se je zgodila ta ‘nadgradnja’?

Za ta korak smo se odločili predvsem zato, ker Slovenke in Slovenci tudi v zimskih mesecih radi kupujemo paradižnik. Zakaj potem ne bi kupovali lokalnega pridelka? Že naš rastlinjak v Renkovcih je omogočal pridelavo paradižnika izven sezone, z rastlinjakom v Mali Polani pa sedaj lahko zagotovimo lokalni pridelek, ki je dozorel na rastlini in ni prepotoval Evrope v hladilnikih. Hkrati pa smo ustvarili še dodatna delovna mesta.  

Ste sodobno, trajnostno naravnano in družbeno odgovorno podjetje. Na kakšne načine izkoriščate naravne danosti in kolikšen prihranek omogoča takšno ravnanje?

Ja, res je. Na vsakem koraku se trudimo, da naš, že do okolja prijazen način pridelave paradižnika še izboljšamo ter naredimo nov, dodaten korak k trajnosti. Že z ogrevanjem rastlinjaka v Renkovcih z obnovljivim virom energije (geotermalna voda) smo lani prihranili za 20.000 MWh zemeljskega plina ter 3.200 ton manj izpustov CO₂.

V rastlinjaku v Mali Polani pa v zimskih mesecih uporabljamo Sistem za zimsko vzgojo. Ta vključuje  soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE – zemeljski plin). Ogljikov dioksid (CO₂), ki nastaja pri zgorevanju zemeljskega plina, prečistimo in vpihujemo v rastlinjake, kjer ga rastline s fotosintezo pretvorijo v kisik. Na ta okolju prijazen način okolja ne obremenjujemo s toplogrednim plinom (CO₂). Ob primanjkljaju naravne svetlobe, med oktobrom in približno do konca marca, v rastlinjaku v Mali Polani rastline po potrebi tudi dodatno osvetlimo. Ob tem uporabljamo najsodobnejši sistem zatemnitvenih zaves, ki preprečujejo uhajanje svetlobe iz rastlinjaka v temnejšem delu dneva. S tem ukrepom preprečujemo svetlobno onesnaževanje okolice.

Rastline paradižnikov zalivamo z deževnico, ki jo zbiramo v lagunah ob obeh rastlinjakih. Lani smo zato privarčevali nekaj več kot 50 milijonov litrov podzemne vode v Renkovcih in 20 milijonov litrov podzemne vode v Mali Polani. Ker so naše sadike zasajene na t. i. viseče žlebove, lahko zalivalno vodo ponovno uporabimo. Tako porabimo 40 % manj zalivalne vode kot pri klasični pridelavi v zemlji.

V sezoni 2020 smo s sodelovanjem z Inštitutom za celulozo in papir v Ljubljani prvič izdelali vrečke iz odpadnih stebel rastlin paradižnika LUŠT. Stebla paradižnika vsebujejo celulozna vlakna, ki smo jih z izbranimi metodami izolirali in iz njih na papirnem stroju izdelali papir. Nato smo iz papirja izdelali vrečke, ki jih pri nas uporabljamo v maloprodajni mreži.

Kje pa je LUŠTna domačija? Kaj lahko obiskovalec tam vidi, doživi?

Luštna domačija je ob našem rastlinjaku na domicilni lokaciji v Renkovcih. Obiskovalci si lahko pobližje ogledajo, kako naši paradižniki rastejo, ter prisluhnejo zgodbi načina pridelave paradižnika. Ob tem jim ponudimo še pokušino vseh sort, ki jih pridelujemo. Seveda pa je obiskovalcem zmeraj na voljo naš sveži paradižnik.

Koncept Luštne domačije pa delno sloni tudi na prodaji lokalnih izdelkov in pridelkov. S prodajo pomurskih dobrot podpiramo lokalne pridelovalce. Svojo ponudbo pa zmeraj dopolnjujemo. To pa velja tudi za našo kavarno, kjer obiskovalci lahko uživajo v raznih dobrotah s pogledom na rastoč paradižnik LUŠT v rastlinjaku.

Kaj čaka blagovno znamko LUŠT v prihodnjih letih? Kakšne novosti lahko pričakujemo ljubitelji paradižnika?

Blagovno znamko LUŠT razvijamo vsak dan znova, z vsakim stikom, ki ga imajo najini sodelavci z zunanjim svetom. Pri nas pa zmeraj kaj zanimivega pripravljamo, vendar pa nič ne razkrijemo, dokler se zares ne uresniči.