Trump sprožil zgodovinsko trgovinsko vojno: za EU 20-odstotne carine

Ameriški predsednik Donald Trump je danes razkril podrobnosti recipročnih carin, ki v veljavo stopajo v naslednjih dneh, prvi del s 5. aprilom, drugi pa z 9. aprilom. Omenjene carine bodo po njegovih besedah izravnale trgovinska neravnovesja pri blagovni menjavi s trgovinskimi partnerkami ZDA, za katere je že večkrat poudaril, da izkoriščajo ZDA.

“Že desetletja našo državo ropajo, plenijo, posiljujejo in ropajo bližnji in daljni narodi, tako prijatelji kot sovražniki. Naša država in njeni davkoplačevalci so bili oropani več kot 50 let, vendar se to ne bo več dogajalo,” je uvodoma povedal Trump.

Ameriški predsednik je tako že pred tem 2. april označil za ‘dan svobode’. “To je po mojem mnenju eden najpomembnejših dni v ameriški zgodovini. To je naša razglasitev gospodarske neodvisnosti. Dolga leta so bili trdoživi ameriški državljani prisiljeni sedeti ob strani, medtem ko so drugi narodi bogateli in postajali močni, večinoma na naš račun, zdaj pa smo na vrsti mi,” je dejal.

Trump: Naše carine so “prijazne”

Recipročne carine bodo izenačile tako carine trgovinskih partnerk ZDA kot tudi druge necarinske ovire. Ob tem je povedal, da so bili “radodarni” in da so višine carin “prijazne” v primerjavi s tem, kar druge države računajo njim.

Za EU bodo veljale 20-odstotne carine, za Kitajsko 34-odstotne (te bodo dodane k že za 20 odstotkov višjim carinam, tako da bo carinska stopnja zanjo skupaj 54-odstotna), za Tajvan 32-odstotne, za Japonsko 24-odstotne, za Indijo 26-odstotne, Južno Korejo 25-odstotne, za Tajsko pa 36-odstotne.

Blago iz Švice bo ocarinjeno z 31-odstotno stopnjo, iz Indonezije z 32-odstotno stopnjo, iz Malezije pa s 24-odstotno stopnjo. Združeno kraljestvo bodo doletele enake carine, kot jih to računa ZDA, in sicer v višini deset odstotkov.

Katere države bodo najbolj ocarinjene in katere najmanj

Med državami z najvišjo carinsko stopnjo so: Vietnam (46 odstotkov), Kambodža (49 odstotkov), Šrilanka (44 odstotkov), Madagaskar (47 odstotkov), Mjanmar (44 odstotkov) in Laos (48 odstotkov).

Države, ki jim bodo ZDA zaračunavale le osnovne desetodstotne carine, so kot omenjeno Združeno kraljestvo, Brazilija, Singapur, Čile, Avstralija, Turčija, Kolumbija, Peru, Kostarika, Dominikanska republika, Združeni arabski emirati, Nova Zelandija, Argentina, Ekvador, Gvatemala, Honduras, Egipt, Savdska Arabija, El Salvador, Maroko ter Trinidad in Tobago.

Celotno tabelo recipročnih carin si lahko ogledate spodaj.

Velike razlike med državami

Pri določanju stopnje za posamezne države so ZDA preučile trgovinske prakse vsake trgovinske partnerke posebej, zaradi česar se stopnja carin med državami zelo razlikuje. Te carine, kot rečeno, upoštevajo tudi druge trgovinske ovire, kot so na primer davki na dodano vrednost (DDV). Kot je v intervjuju za Forbes Slovenija pojasnila profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katja Zajc Kejžar, gre pri tem za “kršitev načela nediskriminacije, kjer je treba enako obravnavati vse države, članice WTO.”

Ob tem je navedla naslednji primer, kako bi Trumpova administracija lahko ‘izračunala carine’: “Recimo pogledal bi povprečno carinsko stopnjo, za uvoz iz ZDA v EU je štiri odstotke, povprečna stopnja davka na dodano vrednost je 20 odstotkov, to je že 24-odstotna carina, administrativne stroške za ameriška podjetja bi lahko ocenil kot recimo 10-odstoten strošek na prodajno ceno. Imel bi prostor, da za vsako državo poljubno izbere določeno carinsko stopnjo, saj je toliko vidikov, da se lahko praktično na ta način “upraviči” katerakoli višina dajatve.”

Kaj carine za uvoz iz EU pomenijo za žep posameznika?

Ekonomistka Katja Zajc Kejžar je povedala: “Zunanja trgovina je pomemben motor ekonomskega razvoja, kar posredno vpliva tudi na zaposlenost. Carine negativno vplivajo na obseg proizvodnje in na dobičke določenih podjetij v posameznih panogah, recimo v avtomobilski. Ocenjuje se, da bi dobički v tej industriji lahko upadli za pet odstotkov, kar bi utegnilo privesti do pritiskov na odpuščanje.”

“Evropa ni v tako idealni kondiciji, da bi to z lahkoto absorbirala, saj se kumulirajo tveganja. Odvisno je tudi, ali bo Evropa sposobna najti alternativne trge, ali se bodo določeni evropski proizvajalci odločili vzpostaviti proizvodnjo v ZDA, kar je tudi cilj Trumpa. Slovenija bo verjetno malo zamikom občutila posledice, ker neposredna izpostavljenost ni visoka,” je še pojasnila.

Ob polnoči začnejo veljati carine na avtomobile

Ob polnoči po ameriškem času bo v veljavo stopil tudi izvršni odlok o 25-odstotnih carinah na uvoz avtomobilov, lahkih tovornih vozil in dele zanje, ki so izdelani izven ZDA, je dejal Trump.

Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela iz Železnikov, ki med drugim izdeluje elektromotorje za avtomobile za Daimler, Stellantis, Audi in druge avtomobilske proizvajalce, pravi, da bo z uvedbo carin še težje prodajati, glede pritiskov na cene pa, da za nižanje ni več prostora, “je lahko samo strategija umika”.

Skupile so jo tudi pločevinke

Tri tedne po tem, ko je Trumpova administracija uvedla 25-odstotne dodatne carine na jeklo in aluminij, je danes še sporočila, da bo uvedla 25-odstotno carino na celoten uvoz piva v pločevinkah ter prazne aluminijaste pločevinke.

Ministrstvo za trgovino je v obvestilu navedlo, da se bodo dajatve začele obračunavati v petek, 4. aprila, ob 12.01 po srednjeevropskem času. Ameriški mediji pa poročajo, da se dajatev nanaša na pivo v pločevinkah, ne pa tudi ustekleničeno. Na ameriškem trgu se sicer okoli dve tretjini piva proda v pločevinkah, ostalo v steklenicah.

Kaj bo izvzeto iz recipročnih carin

Nekatero blago ne bo podvrženo novim obremenitvam. Kot izhaja iz dokumenta, ki ga je na družbenem omrežju X objavil Bloombergov analitik Javier Blas, bodo iz recipročnih carin izvzeti avtomobili in deli zanje, ki so že ocarinjeni, prav tako tudi jeklo in aluminij. Med izjemami so navedeni tudi baker, farmacevtski izdelki, polprevodniki in les, za katere je Trump že grozil, da jih bo ocarinil. Seznam izjem vključuje še plemenite kovine, minerale, ki jih ne pridobivajo v ZDA, in energijo.

Blago iz Kanade in Mehike, ki je del trgovinskega sporazuma USMCA, bo še naprej uživalo brezcarinski uvoz. Blago, ki ne izpolnjuje določil iz tega sporazuma, bo ocarinjeno s 25-odstotno stopnjo, le energija in pepelika z desetodstotno stopnjo, je navedeno v dokumentu.

Prvi odzivi iz sveta

Italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni je napovedane ameriške carine označila za “napako” in dejala, da bi lahko vodile v trgovinsko vojno.

“Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi dosegli dogovor z ZDA s ciljem preprečiti trgovinsko vojno, ki bi neizogibno oslabila Zahod v korist drugih svetovnih akterjev,” je zapisala v izjavi.

Avstralski premier Anthony Albanese pravi, da carine “niso nepričakovane”, da pa so “popolnoma neupravičene”. “Predsednik Trump se je skliceval na vzajemne tarife, vzajemna tarifa bi bila nič, ne 10 odstotkov,” je dejal po poročanju BBC.

Pogajanja med ZDA in EU še niso stekla

V evropskem in tudi slovenskem gospodarskem in političnem prostoru je bilo od decembra slišati, da so Trumpove izjave zgolj napovedi, da gre za ‘pogajalsko izhodišče’.

Kot piše bruseljski portal ameriškega Politica, pa se pogajanja med ZDA in EU v več kot treh mesecih niso niti začela. Evropski uradniki in diplomati naj bi v Washingtonu večkrat naleteli na zid zaradi “birokracije in nezainteresiranosti”, piše bruseljski portal.

Evropska komisija je sicer dala več predlogov, med drugim je pristala na to, da bi EU od ZDA kupovala več utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Nakupi tega se povečujejo od začetka vojne v Ukrajini, ko je EU sprejela zavezo, da bo nehala kupovati ruski plin. Prav ameriški LNG je ena od alternativ.

A EU naj bi imela težave z navezovanjem stikov v novi Trumpovi administraciji. Poleg tega naj bi se pojavili dvomi znotraj unije; nekatere države, na primer Nemčija, že zdaj večino LNG uvozijo iz ZDA, druge naj bi opozorile na škodljivost dolgoročnejšega dogovora z ZDA. Razlog naj bi bil v tem, da je plin fosilno gorivo, dogovor pa naj bi škodil prizadevanjem EU za rešitev planeta, piše Politico. Finski minister za energijo in okolje Kai Mykkänen je januarja za Politico dejal, da bi se morale države EU “osredotočiti na to, da se znebijo fosilnih goriv, in ne iskati novih trgov, kjer bi jih lahko kupovale”.

Ko je komisija februarja v okviru strategije za znižanje cen energentov predlagala dolgoročne pogodbe za LNG, so se pritožili okoljevarstveniki rekoč, da bi takšne poteze EU za desetletja priklenile na fosilna goriva in ovirale načrtovani prehod na obnovljive vire energije.

Politico pa ocenjuje, da bodo namesto politike svoje naredile tržne silnice; zaradi praznih skladišč plina po EU naj bi ZDA na našo celino že kmalu dobavljale več plina.

BONUS VIDEO: Najbolj odmevne izjave iz intervjuja z evropsko komisarko za širitev Marto Kos