Trump uvaja dodatne carine na jeklo in aluminij “brez izjem”

Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil napovedi in napovedal 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija v Združene države Amerike.
Jeklo je bilo doslej že ocarinjeno s 25-odstotno davčno stopnjo, a so imele države različne dogovore z ZDA o kvotah (določeni količini uvoza brez carin), izjemah in izločitvah. Carina za aluminij pa je bila do zdaj 10-odstotna. Nove carine bodo začele veljati 12. marca.
“Tarife za jeklo in aluminij 2.0 bodo odpravile tuji damping, spodbudile domačo proizvodnjo ter zaščitile našo industrijo jekla in aluminija kot hrbtenico in steber ameriške gospodarske in nacionalne varnosti,“ je ameriški predsednik Donald Trump po poročanju Guardiana dejal novinarjem v Beli hiši. “Ne gre samo za trgovino. Gre za varovalko, da se Ameriki nikoli več ne bo treba zanašati na tuje države pri ključnih industrijah, kot sta jeklo in aluminij.”
Slaba novica tudi za slovenske izvoznike
Po poročanju ameriških medijev bi po novem carina veljala za vse države, brez izjem, torej tudi za Slovenijo. Za našo državo (enako kot za celotno EU) pri jeklu trenutno veljajo tako imenovane tarifne kvote. “Slovenija ima za izvoz nerjavne debele pločevine v ZDA dodeljeno četrtletno uvozno kvoto, ki je oproščena carinskih dajatev. Količine, ki presegajo to kvoto, so obremenjene s 25-odstotno uvozno carino na jeklo,” so nam ureditev pojasnili v Slovenski industriji jekla (SIJ) in dodali, da imajo sami za nekatere vrste jekel, ki jih ZDA ne proizvajajo ali pa jih izdelujejo v omejenih količinah, odobrene tako imenovane izločitve (exclusions), ki pa veljajo le za točno določene kakovosti in dimenzije izdelkov.
Kot je razumeti, bodo zdaj kvote, ki zagotavljajo določeno količino uvoza brez carin, ukinjene, ves uvoz bo podvržen 25-odstotni carini. Trump je po poročanju ameriških medijev že dejal, da izločitev ne bo več.
Medtem ko je SIJ lani v ZDA ustvaril desetino prodaje, je predelovalec aluminija Talum na drugi strani na tem trgu prodal manj kot pol odstotka svoje proizvodnje, zato neposrednih učinkov ne pričakujejo. “Kakšni bodo posredni učinki, je v tem trenutku zgolj ugibanje. Vsekakor pa kakršen koli ukrep, ki lahko vodi v trgovinske vojne ne more pozitivno vplivati na nikogar. Še toliko bolj nas lahko skrbi učinek na industrijo materialov, ki se v Evropi zaradi neprimerljivih pogojev poslovanja že tako sooča s padanjem svoje konkurenčne sposobnosti v primerjavi s konkurenti iz drugih delov sveta,” pravijo v Kidričevem.
Predelovalec aluminija Impol je za STA navedel, da je obseg izvoza v ZDA kot odgovor na protidumpinške postopke v času prvega Trumpovega mandata zmanjšal že v letu 2020. Zdaj na ameriškem trgu ustvari le še slabe tri odstotke celotne prodaje skupine. “Vsekakor dodatne carine v ZDA ob nespodbudnem stanju na trgu Evrope ne pomenijo nič dobrega, saj se bomo v že tako zahtevnih razmerah soočali s še večjimi pritiski konkurence in dodatno omejenimi tržnimi priložnostmi,” so za STA še poudarili v Impolu.
Kaj bo naredila EU?
Trump je uvedbo carin napovedal že včeraj. Evropska komisija je danes dopoldne sporočila, da ni prejela nobenega uradnega obvestila o carinah, francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je dejal, da bo EU “vrnila” za vse uvedene carine.
“Ne bomo se obotavljali, ko gre za obrambo naših interesov,“ je dejal v pogovoru za televizijsko postajo TF1.
Nemčija je dejala, da se bo Evropa odzvala “enotno in odločno”, pri čemer je gospodarski minister Robert Habeck opozoril, da so “v carinskem sporu na dolgi rok vsi poraženci”.
Najbolj na udaru Kanada
Carine bodo kot največjo uvoznico obeh kovin najbolj prizadele Kanado, ugotavlja Reuters. ZDA so iz te države lani uvozile 6,6 milijona ton jekla in 3,2 milijona ton aluminija. Pri uvozu jekla se ZDA v večji meri zanašajo še na Brazilijo, Mehiko, Južno Korejo, Vietnam, Japonsko in Nemčijo.
Kitajska je, kljub temu da je največja svetovna proizvajalka in izvoznica jekla, k celotnemu ameriškemu uvozu jekla lani prispevala le 1,8 odstotka. Obstoječe 25-odstotne carine, ki so v veljavi od leta 2018, so kitajsko jeklo namreč izrinile z ameriškega trga.
ZDA uvozijo približno četrtino vsega jekla, ki ga porabijo, precej bolj so uvozno odvisne pri aluminiju, saj ga uvozijo približno polovico.
Pri aluminiju so ZDA najpomembnejši trg za EU. Skupni izvoz izdelkov iz aluminija in aluminijevih zlitin iz EU je dosegel nekaj več kot 620.300 ton, od tega je na ZDA odpadlo 155.160 ton ali četrtina. Drugi največji trg, kamor EU izvaža aluminij, je bila Turčija z okoli 79.400 tonami, sledile so Mehika, Kitajska, Kanada.
Moč carin
Trump je za ta teden napovedal tudi uvedbo tako imenovanih recipročnih carin, s katerimi namerava ameriške carine uskladiti s tistimi, ki jih posamezne države obračunavajo za uvoz proizvodov iz ZDA. V zadnjih dneh je omenjal, da namerava uvesti carine za Evropo, Tajvan in druge vlade, pa tudi za različne kritične industrije, kot so baker, farmacija in polprevodniki.
Njegovo poseganje v carinsko politiko je sicer predmet kritik s strani ekonomistov, ki menijo, da lahko dvigi carin na uvožene izdelke otežijo izpolnjevanje njegove obljube o hitrem znižanju cen za milijone Američanov. Carine namreč podražijo uvožene izdelke in zmanjšajo konkurenco na ciljnem trgu.
Študije iz časa prvega Trumpovega mandata, ko je Trump že udaril s carinami na jeklo, so pokazale, da so carine res pomagale domačim proizvajalcem jekla, ki so se otresli cenejše tuje konkurence, so pa škodovale širšemu gospodarstvu, saj so dvignile cene za mnoge druge panoge, piše New York Times.
A Trump vztraja, da lahko na ta način ameriško gospodarstvo pridobil "na tisoče milijard", češ da že sama grožnja z uvoznimi dajatvami spodbudi države, da se podredijo njegovi volji. Carine so zelo močne, tako z gospodarskega vidika kot pri doseganju vsega drugega, kar si želite," je dejal prejšnji teden.