Obrestne mere: v Švici novo nižanje, na Otoku brez sprememb
Ključna obrestna mera v Švici se je po današnjem zasedanju centralne banke (SNB) znižala z 1,5 na 1,25 odstotka. V Združenem kraljestvu je ostala nespremenjena pri 5,25 odstotka v pričakovanju predčasnih volitev.
V pomembnem dnevu za centralne banke v Evropi se je švicarska centralna banka (SNB) odločila za drugo zaporedno nižanje ključne obrestne mere. Britanski in norveški bančniki so obrestno mero medtem pustili nespremenjeno.
Švicarska centralna banka (SNB) je bila marca prva med zahodnimi centralnimi bankami, ki je znižala ključno obrestno mero, takrat z 1,75 na 1,5 odstotka. Danes je sledilo novo nižanje v enaki vrednosti 25 bazičnih točk, na 1,25 odstotka.
Pri tej višini obrestnih mer SNB pričakuje, da bo povprečna letna inflacija znašala 1,3 odstotka letos, 1,1 odstotka prihodnje leto in en odstotek v 2026. Razlog za novo nižanje je bilo umirjanje inflacije na četrtletni ravni. Pri SNB so v izjavi za javnost zapisali, da lahko na tej ravni banka vzdržuje ustrezne monetarne pogoje.
Od zadnje monetarne ocene se je sicer inflacija rahlo povečala, maja je znašala 1,4 odstotka. K temu so prispevale podražitve v najemninah, turističnih storitvah in naftnih proizvodih. Na splošno inflacijo v Švici poganjajo višje cene domačih storitev, še ugotavlja banka.
Brez nižanj do volitev
Britanska centralna banka (Bank of England) je na današnjem monetarnem zasedanju svojo ključno obrestno mero ohranila na 16-letnem vrhuncu 5,25 odstotka. Monetarni odbor je odločitev sprejel s sedmimi glasovi v prid ohranitvi obrestnih mer, dva člana pa sta glasovala za 0,25-odstotno nižanje.
Guverner BoE Andrew Bailey je v izjavi ob odločitvi dejal, da je majski padec inflacije na ciljno raven dveh odstotkov “dobra novica”, vendar je za nižanje obrestnih mer še prezgodaj.
“Moramo biti prepričani, da bo inflacija ostala nizka, zato smo se odločili, da obrestne mere za zdaj držimo pri 5,25 odstotka,” je dejal.
Odločitev je bila v veliki meri pričakovana. Združeno kraljestvo 4. julija čakajo predčasne volitve, ki jih je sklical premier Rishi Sunak. Javnomnenjske ankete kažejo na močno vodstvo opozicijskih laburistov pred vladajočimi torijci. Sunak pred volitvami poudarja, da je njegova vlada od oktobra 2022 uspela znižati inflacijo z vrhunca 11,1 odstotka na ciljno raven maja letos.
Trgi prvo nižanje obrestnih mer pričakujejo po volitvah na avgustovskem zasedanju BoE, ali pa celo septembra ali novembra. Banka je sicer dejala, da volitve niso imele vpliva na njeno odločitev.
Brez sprememb na Norveškem
Norveška centralna banka (Norges Bank) je na monetarnem zasedanju v četrtek svojo ključno obrestno mero pustila nespremenjeno pri 4,5 odstotka.
Odbor banke je ocenil, da je obrestna mera dovolj visoka, da se inflacija zniža na ciljno raven dveh odstotkov v razumnem časovnem obdobju. Obenem opažajo, da so visoke obrestne mere zadnjih mesecev ohladile gospodarsko rast in znižale inflacijo, medtem ko je zaposlenost glede na število prebivalcev visoka. Maja je inflacija na Norveškem znašala 2,7 odstotka.
“Če se bo gospodarstvo razvijalo, kot je trenutno predvideno, bo obrestna mera do konca leta še naprej znašala 4,5 odstotka, nato pa se bo postopoma znižala,” je v izjavi za javnost zapisala guvernerka banke Ida Wolden Bache.
Evropska centralna banka (ECB) je prvi rez v ključne obrestne mere sprejela na junijskem zasedanju. Svet ECB je obrestne mere znižal za 25 bazičnih točk, s čimer je obrestna mera za operacije refinanciranja padla na 4,25 odstotka. Inflacija v evrskem območju je maja znašala 2,6 odstotka, rahlo višje kot aprila.
