Zadnji podatki: slovensko gospodarstvo se ohlaja

Statistični urad je objavil podatke o slovenski gospodarski rasti v drugem četrtletju. BDP se je na medletni ravni povečal za le 0,7 odstotka. Rast je občutno manjša kot v četrtletju prej, ko se je bruto domači proizvod povečal za 2,1 odstotka.

Gospodarska rast je bila v prvi polovici leta 1,4-odstotna v primerjavi z istim obdobjem lani.

Desezonirani podatki medtem kažejo, da je bila letna rast BDP 0,8-odstotna. To je ugodnejše od povprečja območja z evrom, kjer je gospodarska rast znašala 0,6 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Medletna sprememba v evropskih državah članicah je bila 0,8-odstotna.

Na četrtletni ravni je bila slovenska rast po desezoniranih podatkih 0,2-odstotna, v evropski uniji in evroobmočju 0,3-odstotna.

V analitiki Gospodarske zbornice Slovenije glede skromne medletne rasti pravijo, da so bili spomladi neupravičeno optimistični, saj so gospodarska gibanja v prvi polovici leta zastala. “Aktualno oceno rasti BDP za leto 2023 (3,2 odstotka) bomo zagotovo prilagodili, in sicer za okoli eno odstotno točko navzdol,” še sporočajo.

Kaj poganja slovensko rast in kaj jo ovira

Gospodarsko rast je poganjala potrošnja gospodinjstev. Končna potrošnja gospodinjstev se je v drugem četrtletju na medletni ravni povečala za 1,1 odstotka, kar je sicer manjša rast kot četrtletje prej, ko je znašala 1,9 odstotka. K rasti je prispevala še potrošnja države, ki se je okrepila za 12,3 odstotka.

Domača potrošnja se je medletno zvišala za 5,5 odstotka. Za 1,7 odstotka se je povečala že v prvem tromesečju, kar je bila najizrazitejša rast v letu in pol. Končna potrošnja se je takrat povečala za dva odstotka, v drugem četrtletju pa za 4,2 odstotka.

K skromni gospodarski rasti je medtem prispeval upad investicij v osnovna sredstva. Bruto investicije v osnovna sredstva so se namreč v drugem četrtletju zmanjšale za 1,6 odstotka. Na to so imele največji vpliv investicije v gradbeništvu, ki so upadle za štiri odstotke.

Znova se je povečala rast bruto investicij, in sicer za 10,2 odstotka. Te so v prvem tromesečju zrasle prvič po štirih zaporednih četrtletjih zmanjševanja – rast je bila 0,9-odstotna.

Nadaljeval se je upad izvoza, uvoz navzgor

V drugem četrtletju se je za 4,4 odstotka povečal uvoz. Rast je bila izrazitejša pri blagu (4,9 odstotka), pri storitvah je znašala 2,1 odstotka. Na rast uvoza je po navedbah Umarja vplivalo veliko povečanje zalog.

Medtem se je nadaljeval upad izvoza. Slednji se je zmanjšal za 0,8 odstotka, od tega pri blagu za 0,5 odstotka in pri storitvah za 1,7 odstotka. Vpliv zunanjetrgovinskega salda na rast BDP je bil negativen in je znašal 4,1 odstotne točke.

Uvoz in izvoz sta se sicer v prvem četrtletju zmanjšala v primerjavi z istim obdobjem lani. Upad je bil takrat manj izrazit kot v prejšnjih treh četrtletjih.

“Uvoz se je zmanjšal za 0,9 odstotka, od tega pri blagu za 0,1 odstotka in pri storitvah za 4,8 odstotka,” so za prvo tromesečje dejali na Sursu. Izvoz je upadel za 0,6 odstotka: pri storitvah je bil manjši za 7,1 odstotka, medtem ko se je pri blagu povečal za 1,1 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP prispeval 0,2 odstotne točke.