Slovenska, srbska in zdaj še madžarska borza z elektriko pod isto streho
Slovenska, srbska in madžarska borza se združujejo v največjo regionalno borzo z letnim obsegom trgovanja okoli 60 teravatnih ur (TWh) ter potencialom za še 20 dodatnih TWh.
Slovenska borza BSP SouthPool se je že leta 2022 povezala s srbsko borzo SEEPEX, zdaj pa se jima pridružuje še madžarska borza z električno energijo (HUPX).
S pridružitvijo Madžarov se sedež krovne družbe holdinga Adex seli v Budimpešto. Madžari so tudi največji lastnik skupine, saj ima madžarski operater prenosnega omrežja Mavir 40-odstotni lastniški delež, po 25 odstotkov imata evropska borza električne energije EPEX (ta upravlja platformo za trgovanje z električno energijo v 13 evropskih državah) in srbski prenosni operater prenosnega omrežja Elektromreža Srbije (EMS), 10 odstotkov pa slovenski operater prenosnega omrežja Eles.
Predsednik nadzornega sveta je Madžar Gergo Batta, vršilec dolžnosti generalnega direktorja družbe Mavir.
Vsebinsko pa ima Slovenija večjo moč kot izhaja iz lastniških razmerij, je danes dejala Andreja Zevnik z Elesa, ki je tudi podpredsednica nadzornega sveta skupine Adex. Prvi predsednik uprave holdinške družbe bo namreč Slovenec Anže Prodovnik.
V Sloveniji izkoristili potencial, čas je za širitev
Slovenska borza za trgovanje z električno energijo BSP SouthPool je bila ustanovljena leta 2008. Obseg trgovanja za dan vnaprej in znotraj dneva se je v zadnjem desetletju močno povečal; leta 2011 je znašal 200 GWh, letos pa bo z okoli 14,5 teravatne ure (TWh) prvič presegel nivo slovenske letne porabe električne energije. Skupna vrednost sklenjenih poslov v letošnjem letu se giblje okoli 1,4 milijarde evrov (lani 1,6 milijarde evrov).
Že leta 2020, ko se je videlo, da bo borza dosegla potencial slovenskega trga, sta njeno vodstvo in Eles kot lastnik začela razmišljati o širitvi v regiji. Kot je pojasnila Zevnik, so naredili analizo trga in možnosti razvojnega povezovanja.
“Pogajali smo se z dvema velikima borznima igralcema na evropskem trgu, Nordpoolom in EPEX, in se na koncu odločili za drugega. Pridružitev madžarske borze je za nas pomemben uspeh, saj zagotavlja nadaljnji obstoj borze pri nas ter delovna mesta, dejstvo, da je Slovenec predsednik uprave pa nam daje tudi pomembno odločevalsko moč v fazi, ko se bodo gradili procesi nove, združene borze,” je pojasnila predstavnica Elesa.
Borza ima v Ljubljani danes 15 zaposlenih. Na njej trguje 45 udeležencev, slovenskih in tujih. Eden glavnih je Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki je tudi market maker in zagotavlja osnovno likvidnost na trgu. Tako je med najaktivnejšemi prodajalci in tudi kupci.
Poleg HSE so od slovenskih podjetij prisotni še Gen energija, Gen-I, Petrol, Suncontract, Bisol Energija, NGEN, torej vsi pomembni igralci na področju trgovanja z energijo. Na borzi pa trgujejo tudi tuji trgovci, kot so EDF Trading, Vitol, švicarski Axpo in drugi. Kdo opravi največ poslov, borza ne razkriva.
Kot je dejal Predovnik, je v Sloveniji okoli 25 odstotkov poslov sklenjenih prek borze, ostalo pa prek bilateralnih poslov. Primer teh so denimo pogodbe Gen energije z velikimi podjetji.
Večja likvidnost in preglednost cen
Združena skupina letno opravi za okoli 60 TWh poslov, ima pa potencial za še 20 dodatnih TWh, je danes dejal Predovnik. Srbska borza ima namreč letni obseg pet TWh, a ima pa velik potencial za rast in bi lahko sčasoma dosegla do 30 TWh letnega trgovanja. Madžarska borza ima letni obseg trgovanja okoli 39 TWh, slovenska pa – kot že omenjeno 14,5 TWh.
Na vprašanje, zakaj so se Madžari pristali na združevanje, je Zevnik dejala, da tudi oni doma niso več imeli možnosti širitve, zato so iskali priložnosti, da se širijo navzven.
Skupina Adex ima po besedah ministra Bojana Kumra potencial, da postane eden največjih igralcev med evropskimi energetskimi borzami. “Če želimo imeti transparentne in konkurenčne cene za naše odjemalce ter predvidljivo tržno okolje, je to osnova,” je dejal.
Dodal je, da je Slovenija na križišču tokov energije med jugovzhodnimi trgi, kjer so pogosto viški, in zahodnimi trgi, kjer so manjki električne energije, in da lahko z dobro razvitim trgovalnim sistemom izkoristi cenovne razlike.
Kot je dejal Predovnik, je v zadnjem desetletju tudi na evropskem nivoju obseg borznega trgovanja rastel; leta 2011 je znašal 1.200 TWh, danes okoli 2.350 TWh. “Opazno je, da prehajamo z bilateralnega trgovanja na borzno,” je dejal.
Poudaril je, da rast borznega trgovanja povečuje preglednost cen. Prednost tega načina trgovanja v primerjavi z bilateralnimi posli za trgovce pa je za višja raven (tehničnih) rešitev ter finančna poravnava, ki povečuje varnost za prodajalca in kupca. To se je še posebej za pomembno izkazalo v energetski krizi, je dejal Predovnik.
Kaj to pomeni za končnega odjemalca?
Naša borza BSP Southpool bo v okviru skupine Adex prevzela področje trgovanja znotraj dneva za vse tri trge. “Gre za manjši segment v smislu prodanih količin, ki praviloma znašajo med 5 in 10 MWh, je pa teh poslov veliko. Gre za 100 tisoč transakcij dnevno,” je poudaril Prodovnik. “Trg je star šele nekaj let in obeta veliko.”
Združevanje borz ne prinaša neposrednih posledic za končnega odjemalca in njegovo ceno električne energije. Minister Bojan Kumer je poudaril, da je težki vleči vzporednice med borznimi cenami in končno ceno električne energije, ki jo postavijo trgovci. Ti namreč zakupujejo količine tudi po dve ali tri leta vnaprej ter zakupe dopolnjujejo s sprotnimi nakupi za uravnavanje porabe. Vsi ti nakupi pa na koncu določijo končno prodajno ceno za gospodinjstva.