Sindikati napovedali zbiranje podpisov za zakonodajni referendum

Sindikati so prepričani, da je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem, zato so napovedali zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.

“Obžalujemo, da ni bila dana priložnost socialnemu dialogu, v katerem bi lahko ta zakon usklajevali,” je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek in zakon poimenoval “zakon za razkroj Slovenije”.

“Gre za zakon, ki deluje na temeljnih področjih, na katerih delujemo socialni partnerji. Zakon posega v zakon o delovnih razmerjih, v pokojninsko reformo, v zdravstvo, posega na področje davkov in prispevkov,” je naštel.

Dodal je, da bo zakon na kratki rok nekaterim prenesel nekoliko več, manjšini pa mnogo več, vendar je njegova največja težava ta, da na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj.

“Napovedani so že posegi v plače v javnem sektorju, v pokojnine in ostale reze v proračunu. Verjamemo, da za takšno ravnanje, kakršno je vodilo predlagatelje takšnega zakona, obstaja v slovenskem knjižnem jeziku izraz, imenuje se pohlep,” je sklenil Počivavšek.

Štrukelj: Gre za korak nazaj

Da zakon pomeni močan signal, da se Slovenija ločuje od načel, ki so veliki večini prebivalcev zdaj zagotavljali znosno in dostojno življenje, tako da je država po kakovosti življenja v samem vrhu, je nadaljeval predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

“Trdno verjamemo, da je ključni razlog za to prakticiranje socialne države, ki se lahko izvaja izključno preko socialnega dialoga,” je povedal. Pri sprejemanju interventnega zakona pa torej socialnega dialoga ni bilo, kar kaže, da bodo sindikati kot zastopniki zaposlenih v prihodnje izločeni iz odločanja, se boji Štrukelj, poroča STA.

“Skratka, gre za korak nazaj,” je ocenil. “Ta zakon nas obrača proti vzhodu, kjer imajo razpuščeno javno zdravstvo, kjer so sistemi skupnega dobrega v kolapsu, kjer so razlike velike in kjer socialnega dialoga ni. Zato je prav, da imajo ljudje možnost povedati, kaj si mislijo o tem globokem obratu v naši državi,” je dodal.

Zorko prepričan, da gre za zlorabo pravil

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je potrdil stališče sindikatov, da je treba narediti vse, da se ohrani solidarnost, pomoč, dostopnost javnih storitev.

Po Zorkovem mnenju je glede na besede, izrečene ob obravnavi zakona v DZ – posebej je omenil izjavo poslanca NSi Aleksandra Reberška, da imajo zdaj oni škarje in platno v rokah, zato “sedite, dajte mir in poslušajte” – ogrožena participativna demokracija. “In to je nekaj, na kar v 21. stoletju nikakor ne smemo na to pristati,” je pozval.

Obregnil se je tudi ob odločitev predlagateljev za t. i. omnibus zakon. S tem, ko so se v predpisu znašle tudi davčne določbe, bi se namreč lahko referendum o njem onemogočilo. “To je zloraba pravil,” verjame Zorko, piše STA.

Volf: Moč ljudstva mora na koncu zmagati

“To, kar se je v ponedeljek zgodilo v hramu slovenske demokracije, je žalostno, nedopustno in zagotovo zahteva širše ukrepanje,” pa je dogajanje komentiral predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.

“Namesto da bi dali prednost socialnemu dialogu, kolektivizmu, in ne samo individualizmu najbogatejših, se je zgodilo, da so poslanci kot z buldožerjem povozili vse osnovne elemente socialne in pravne države,” je bil oster.

Strinjal se je, da je Slovenija na križišču, kjer se bo izbiralo, ali bo prevladala moč kapitala ali moč ljudstva. “In moč ljudstva mora na koncu zmagati,” je sklenil.

Je referendum o njem sploh mogoč?

Sindikalne centrale so v nasprotovanju zakonu enotne, po njegovem sprejemu pa jim, tako vsi prisotni sindikalisti, ne preostane drugega, kot da zaženejo zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Zbiranje bo trajalo teden dni, sedmi dan morajo biti vloženi v DZ, ki bo nato odločil o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma.

Če bo DZ vmes sprejel sklep o nedopustnosti razpisa referenduma – zakon namreč vsebuje tudi davčne določbe – se bodo sindikati obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.

Ob napovedanem zbiranju podpisov za referendum se odpira vprašanje, ali je referendum o zakonu sploh dopusten. Ustava namreč med zakonske izjeme, na katere referendum ni mogoč, uvršča tudi zakone, ki posegajo na področje davkov. Kot je dejal ustavni pravnik Saša Zagorc, je omnibus zakon po vsebini deloma res opredeljuje materijo, ki ne dopušča referenduma, a vsebuje tudi druge vsebine, o katerih je ta dopusten.

DZ zakon sprejel v ponedeljek

Spomnimo, državni zbor je v ponedeljek s 47 glasovi za in 35 proti sprejel interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga je predlagal trojček NSi, SLS, Fokus ter stranki Demokrati in Resnica. Gre za zakonski omnibus, ki posega v več zakonov.

Med drugim prinaša uvedbo razvojne kapice pri 7500 evrih bruto plače ter nekatere sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, znižanje DDV za nekatera osnovna živila, ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence, pa tudi odpravo prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, odpravo prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki.

Stranke nastajajoče koalicije – SDS, NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov – trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.

Stranke odhajajoče koalicije pa so opozorile, da bo zakon prinesel za milijardo evrov javnofinančnega izpada. Tudi sindikati svarijo, da prinaša velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov, predvsem pokojninskega in zdravstvenega.