Rekordni odškodninski zahtevek Luke Koper terjal vsaj en osebni stečaj

Avgusta lani so v Luki Koper prejeli sodbo višjega sodišča v Kopru, ki je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da so nadzorniki iz časa uprave Roberta Časarja odškodninsko odgovorni za slab posel uprave. Leta 2008 so namreč potrdili sklep uprave o nakupu 10-odstotnega deleža logističnega holdinga Trade Trans Invest (TTI) iz Slovaške, kar je imelo v nadaljevanju negativne poslovne posledice za Luko Koper.

Sodišče je odločilo, da morajo nekdanji nadzorniki Marjan Bezjak, Orjano Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel plačati 16,4 milijona evrov z obrestmi. Trenutno je to okoli 39,6 milijona evrov.

Odškodninska tožba proti Časarjevi upravi, v kateri so bili še Aldo in Marjan Babič ter Boris Marzi, pa poteka ločeno. Sojenje je trenutno zamrznjeno, saj se mora prej končati kazenski postopek. Ta poteka tudi zoper nekdanjega izvršnega direktorja v Luki Milana Pučka in predstavnika TTI Dieterja Kaasa, ki je v imenu slovaškega podjetja podpisal pogodbo o prodaji deleža.

Veselko v tožbe

Za nakup 10-odstotnega deleža v TTI je Luka Koper v času Časarjeve uprave odštela 25,8 milijona evrov. Uprava je nadzornikom pred potrditvijo posla predstavila analizo sinergij, ¸ki jo je izdelala revizorska hiša Deloitte, nakar so prižgali zeleno luč za posel.

Luka Koper je leto dni pozneje, ko jo je vodil Časarjev naslednik Gregor Veselko, naročila cenitev, ki pa je pokazala, da naj bi bila naložba vredna precej manj od nakupne cene, le okoli pet milijonov evrov. Luka je nato prekinila sodelovanje s TTI, v letu 2010 naložbo oslabila za 21 milijonov evrov, hkrati pa začela kazenske in odškodninske postopke zaradi suma oškodovanja.

“Škodljiv posel bi lahko preprečili, pa ga niso”

Sodišče je v lanski pravnomočni sodbi v odškodninskem postopku zoper nadzornike presodilo, da sam nakup ni bil sporen, sporna pa je bila cena. Izvedenec v sodnem postopku je namreč predpostavil, da je bila vrednost podjetja TTI v času posla 104 milijone evrov, vrednost deleža pa 10,4 milijona evrov. Posledično je bil delež, za katerega je Luka odštela 25,8 milijona evrov, preplačan za 150 odstotkov.

Tu so po prepričanju sodišča nadzorniki opustili dolžno skrbnost. Nekdanji nadzorniki so med drugim zatrjevali, da je vrednost vključevala tudi pričakovane sinergije. A sodišče je v sodbi med drugim navedlo, da bi morali vedeti, da nakup 10-odstotnega, nekontrolnega deleža družbe “sam po sebi praviloma ne ustvarja sinergijskih učinkov”.

Sodišče meni, da bi morali nadzorniki pred izdajo soglasja k nakupu pridobiti dodatne informacije, “posebej v konkretnem primeru, ko naj bi pričakovani sinergijski učinki utemeljevali kar 2,5-krat višjo ceno”.

Pri tem po mnenju sodišča ni pomembno, da postopki zoper upravo, ki je posel pripravila, še tečejo, saj uprava in nadzorniki odgovarjajo solidarno. “Odločilno je, da je bilo ugotovljeno, da toženci niso ravnali tako skrbno, kot se od njih kot od vestnih in poštenih gospodarstvenikov pričakuje. Ker je bilo za sklenitev posla potrebno njihovo soglasje, bi lahko za Luko Koper škodljiv posel preprečili, pa ga niso,” zapiše sodišče.

Čakajoč na odločitev vrhovnega sodišča

Dobro leto dni po pravnomočnosti sodbe nadzorniki še poskušajo s pravnimi orodji. Kot nam je pojasnil Marko Globevnik iz Odvetniške pisarne Globevnik & partner, ki zastopa nekdanje predstavnike delavcev v nadzornem svetu Bana, Bradača in Topića, je v imenu svojih strank vrhovno sodišče zaprosil za dopustitev revizije in uspel.

Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja: “Ali ni pred odločitvijo o odškodnini sodišče dolžno preveriti, ali je oškodovanec postopal po 171. členu Obligacijskega zakonika (OZ), kar spada med njegove dolžnosti? Konkretno – ali je bila nova uprava Luke od junija 2009 dalje, glede na to, da sinergije do tedaj še niso nastale, dolžna ravnati kot vesten oškodovanec po 171. členu OZ, to je storiti vse, da bi bila škoda zaradi morebitno izostalih sinergij čim manjša, ali da ta sploh ne bi nastala? Ali je bila nova uprava Luke od junija 2009 dalje dolžna posel s TTI voditi tako, kot ga je načrtovala predhodna uprava do avgusta 2008 in ali ga je bila dolžna voditi kot vesten in pošten gospodarstvenik?”

Vrhovno sodišče bo, kot je razumeti, odločalo, ali je Luka, ki jo je pozneje vodil Gregor Veselko, v zvezi s poslom storila vse, da bi se izognila škodi oziroma da bi jo omilila. Za zdaj odločitve o reviziji še ni.

Prvi osebni stečaj

Luka Koper je že sredi oktobra lani začela z izvršbami premoženja nadzornikov zaradi izterjave skupno 39,6-milijonske terjatve. Ta znesek se povečuje, saj obresti naraščajo.

Olga Franca, nekdanja poslanka SLS, ki je zdaj upokojena, je hitro po tem podala vlogo za osebni stečaj, ki se je začel 10. novembra lani. Stečajna upraviteljica je v otvoritvenem poročilu navedla, da je v stečajni masi deset let star avtomobil in kmetijska zemljišča v skupni vrednosti 14 tisoč evrov, kjer pa ima dolžnica le do četrtine lastniškega deleža. Sodišče ji je zaseglo še za okoli pet tisoč evrov prejemkov.

V začetku tega leta je Franca uspela s predlogom za odpust obveznosti. Sodišče ji je določilo triletno preizkusno obdobje, kar pomeni, da bo po 24. januarju 2027 prosta obveznosti.

Necenzurirano.si je lani poročal, da je Franca na svojem domačem naslovu poleti leta 2022, tik pred prvostopenjsko odločitvijo v odškodninski tožbi Luke Koper, vpisala dosmrtno služnost. V preteklosti je za medije večkrat dejala, da gre za politično motiviran sodni postopek, tokrat pa na naša vprašanja ni želela odgovarjati.

Globevnik nam je dejal, da Ban, Bradač in Topić niso v osebnem stečaju, niti takega predloga niso podali. Ali in kolikšen del dolga so plačali, nam ni izdal. “Koliko je bilo poplačano, morate vprašati Luko Koper,” nam je pisno odgovoril.

Kot pravi odvetnik, so trije nadzorniki, ki jih zastopa, sodišču predlagali odlog izvršbe do odločitve o zgoraj omenjeni reviziji, a je sodišče predlog zavrnilo. Prav tako so na gluha ušesa naleteli pri upravi Luke.

Ali je v osebnem stečaju še kateri od preostalih štirih nekdanjih nadzornikov, ni znano.