Prvi dvig omrežnine bo viden na decembrski položnici

Sprememba omrežninskega sistema, ki je v veljavo stopila danes, marsikomu povzroča preglavice. Sistem je za povprečnega odjemalca zapleten, nerazumljiv, zdi se, da se bomo morali veliko več ukvarjati s tem, v katerem delu dneva uporabljamo elektronske naprave.

Direktorica Agencije RS za energijo Duška Godina in šef Elesa Aleksander Mervar sta na prvi dan po uvedbi novega sistema odgovarjala na pomisleke, ki se pojavljajo in smo jih zbrali v članku Šest največjih težav novega sistema omrežnine.

Ali in kdaj bo zaradi novega sistema obračuna omrežnine višja položnica za elektriko?

Novi sistem povečuje razlike v mesečnih zneskih za omrežnino. Če smo do zdaj vsak mesec plačevali približno enako, bomo po novem štiri mesece v letu (za november, december, januar in februar) plačevali precej višjo omrežnino kot v ostalih mesecih – kot izhaja z grafa na spodnjem izseku iz ene od preteklih predstavitev direktorice agencije.

Tako lahko novembra (za oktober) povprečen slovenski odjemalec pričakuje položnico z nekoliko nižjim zneskom omrežnine, decembra (za november) in nato vse do marca pa bo ta višji.

Pristojni pri tem poudarjajo, da bo letni znesek za povprečnega odjemalca vseeno nižji kot po stari metodologiji.

Ali moramo od danes dalje kaj delati drugače, ali naj torej spremenimo navade?

Osnovna teza ob spremembi sistema omrežnine je, da moramo rabo elektrike prilagajati odjemu, kar je sprožilo veliko vprašanj, kdaj bomo kuhali in pekli, prali in sušili perilo.

A na Agenciji RS za energijo trdijo, da nam ne bo treba spreminjati navad. “Pred nami je dveletno prehodno obdobje, v katerem se bo odjemalec lahko prepričal, da je to tako. Moč, ki je podlaga za obračun omrežnine, je za gospodinjstva in male poslovne odjemalce določena na podlagi naših navad. Tu so upoštevane 15-minutne meritve vseh aktivnosti, ki smo jih v preteklem letu izvajali v našem gospodinjstvu,” je danes dejala Godina in dodala, da lahko ob nespremenjenih navadah povprečen odjemalec pričakuje nekoliko nižji letni izdatek za omrežnino kot do zdaj.

A nov sistem uvaja tudi pojem dogovorjene moči in “kazenske” omrežnine v primeru njenega preseganja. Če bo odjemalec s hkratno vključitvijo več naprav večkrat presegel dogovorjeno moč, mu bo operater zaračunal pribitek k omrežnini.

Na agenciji pravijo, da redki presežki dogovorjene moči ne bodo pomembno vplivali na končne stroške, če bodo ti pogostejši, pa jih bo zaznal tudi operater in odjemalcu zvišal dogovorjeno moč za prihodnje leto.  

Kot omenjeno, bo preseganje obračunske moči v prihodnjih dveh letih opredeljeno tudi na računih za električno energijo (plačevali pa ga še ne bomo), kar nam lahko služi za oceno, ali moramo svoje navade spremeniti.

Kaj naj naredim, če kupim električni avto, če vgradim toplotno črpalko ipd.?

Če se bo odjemalec odločil za spremembo, ki bo vplivala na porabo, na primer za nakup in vgradnjo toplotne črpalke, Godina svetuje, naj ne kliče dobavitelja elektrike in spreminja dogovorjene moči.

“Elektrooperater bo to spremembo navad videl in bo določil višjo dogovorjeno moč za naslednje leto,” je dejala Godina.

Elektrooperater obračunsko moč določi glede na preteklo uporabo omrežja odjemalca za vsak časovni blok posebej za prihodnje koledarsko leto. S podatki o dogovorjeni obračunski moči za prihodnje leto odjemalca seznani na računih za električno energijo za mesec junij, julij, avgust in september. Podatke o dogovorjeni obračunski moči lahko vsak preveri tudi na portalu Moj elektro. Za prihodnje leto je torej že določena, zdaj pa lahko odjemalec vpliva na dogovorjeno moč za leto 2026.

Nimam pametnega števca. Moram biti bolj pozoren na morebitne napake pri obračunu omrežnine in porabe električne energije?

Kot je dejala Godina, ima danes pametni števec 95 odstotkov slovenskih odjemalcev, do konca prihodnjega leta naj bi ga imeli vsi. Na naše vprašanje, ali morajo biti ti, ki ga zdaj še nimajo, bolj pozorni na morebitne napake pri obračunu, je dejala, da ni razloga za skrb.

“Imamo določena pravila, kako se tem odjemalcem določi dogovorjena moč, in sicer v določenem odstotku od priključne moči. Ostalo se jim obračuna enako kot do zdaj,” je dejala Godina in da se s spremembo načina obračunavanja tveganje za napačen obračun ne povečuje.

“Približno desetim odstotkom odjemalcev omrežnina ne bo obračunana po novem sistemu, ker nimajo pametnih števcev ali pa ti še niso povezani v sistem za daljinski zajem podatkov,” je dodatno pojasnil uslužbenec Agencije RS za energijo in ponovil, da bo dogovorjena moč v tem primeru določena administrativno.

Ta varovalka se uporabi tudi v primerih, če bi pri odjemalcih s pametnimi števci zatajil prenos podatkov.

Kako bomo plačevali enako, celo nekaj manj, če je jasno, da bo energetika potrebovala več?

Pristojni pojasnjujejo, da povprečen odjemalec po spremembi omrežninskega sistema ne bo plačeval več oziroma bo na letni ravni plačeval celo nekaj manj. A spodnji graf, vzet iz grafa direktorice Agencije RS za energijo, kaže, da je potreben izplen iz naslova omrežnine po letu 2026 znatno višji kot danes.

To kaže na to, da se bo tarifa za omrežnino za leto 2027 zvišala.

Do konca leta 2026 se ne bo spreminjala, ker je interventni zakon, sprejet konec leta 2022, določil, da morajo tarifne postavke ostati enake in da ELES morebitne izgube distributerjem krije iz naslova presežkov omrežnine za prenosno omrežje.

Po letu 2026 pa je glede na predviden dvig zneskov, ki jih moramo zbrati iz naslova omrežnine, pričakovati dvig tarifnih postavk. Kot je dejal Mervar, so razlog povečane potrebe po vlaganjih v omrežje, znesek pa se je zadnja leta močno zvišal tudi zato, ker so cene materialov močno višje, dobavni roki pa daljši. “Transformator so prej dobavili v dveh letih, danes v štirih, cena pa je dvakrat višja,” je dejal danes.