Pred zasedanjem ECB: v pričakovanju novega reza obrestnih mer

Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek zaseda v Frankfurtu, kjer bodo guvernerji centralnih bank evrskega območja odločali o gibanju ključnih obrestnih mer. Medtem ko se inflacija približuje ciljni ravni dveh odstotkov, analitiki s precejšnjo gotovostjo napovedujejo še drugi letošnji rez obrestnih mer.

Od zadnjega monetarnega zasedanja ECB v juliju, ko so obrestne mere ostale nespremenjene, so trgi že pripravljeni na septembrsko nižanje obrestnih mer za 25 bazičnih točk, računajo pa tudi na še en rez letos. ECB zaseda o obrestnih merah še oktobra in decembra, zato bodo vlagatelji pozorni na namige o prihodnjih ukrepih predsednice ECB Christine Lagarde, ki bo odločitev Sveta predstavila na tiskovni konferenci.

ECB je med julijem 2022 in lanskim septembrom dvignila ključne obrestne mere za 450 bazičnih točk v boju z inflacijo, ki je v evrskem območju vrh dosegla pri 10,6 odstotka oktobra 2022. Od takrat so tri ključne mere ostale nespremenjene do junija letos, ko je ECB prvič znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk.

Depozitna obrestna mera po junijskem rezu stoji pri 3,75 odstotka, obrestna mera operacij glavnega refinanciranja (MRO) pri 4,25 odstotka, obrestna mera mejnih posojil pa pri 4,5 odstotka.

Umirjanje inflacije in počasna rast

Inflacija v evrskem območju je avgusta upadla na 2,2 odstotka, kar je najbližje ECB-jevi dvoodstotni ciljni ravni od leta 2021. A po ocenah ekonomistov je umirjanje rasti cen v veliki meri posledica cenejše energije in blaga, medtem ko storitve še naprej spodbujajo rast cen. Jedrna inflacija v evrskem območju, ki ne vključuje cen hrane in energije, vztraja nad tremi odstotki, inflacija v storitvah pa nad štirimi odstotki.

ECB pričakuje, da bo letna inflacija v 2024 znašala 2,5 odstotka, ciljno raven pa naj bi rast cen življenjskih potrebščin dosegla šele v drugi polovici prihodnjega leta.

Obenem visoke obrestne mere zavirajo gospodarsko rast v 20 državah evrskega območja. Ta je v drugem četrtletju, ki se je končalo junija, znašala 0,3 odstotka na četrtletni ravni, kažejo podatki Eurostata. Med večjimi gospodarstvi so se pri rasti obdržale Francija, Italija in Španija, medtem ko je v Nemčiji, največjem gospodarstvu Evropske unije (EU), prišlo do 0,1-odstotnega krčenja.

Manj nakupov obveznic

Marca letos je ECB opravila revizijo svojega operativnega okvirja (Operational Framework Review), kjer je banka zastavila nov način zagotavljanja likvidnosti. Ta bo namesto obsežnih nakupov obveznic, s katerimi je ECB zagotavljala likvidnost za spodbujanje gospodarske rasti in reševanje kriz zadnjih let, temeljil na izposojanju bank po obrestni meri MRO oziroma medbančnem izposojanju.

Spremenjen okvir bo v veljavi od septembra dalje.

Med drugim bo ECB ob spremembi znižala razliko med depozitno obrestno mero, ki določa obresti za polog na račun pri ECB, in obrestno mero MRO, po kateri si banke na dražbi vsak teden lahko izposojajo denar od ECB. Ta razlika trenutno znaša 50 bazičnih točk, po spremembi pa bo znašala 15 bazičnih točk.

To pomeni, da bi znižanje obrestne mere za depozite za 25 bazičnih točk pomenilo znižanje obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja za 60 bazičnih točk.

“Okvir bo zagotovil, da bo izvajanje naše politike ostalo učinkovito, robustno, prožno in uspešno v prihodnosti, ko se bo naša bilanca stanja normalizirala,” je v izjavi dejala Lagarde.