Pravica do odklopa: bo inšpektorju dovolj ena stran, kot pravi minister Mesec?

Minister za delo Luka Mesec je po poročanju Bloomberg Adria nedavno na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju ocenil, da ukrepov glede pravice do odklopa, ki jih morajo podjetja sprejeti do 16. novembra letos, ne bo težko izpolniti, saj lahko podjetja sama izbirajo, kako bodo to pravico uresničila.

Delodajalec bo moral po novem – kot navaja zakon – “delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu”.

Do 16. novembra morajo vsi delodajalci v Sloveniji sprejeti ustrezne ukrepe, jih uskladiti z delavskimi predstavniki in pisno obvestiti delavce.

“Zakon je pisan tako, da imajo podjetja možnost sama urediti to pravico. Obvezno je zgolj to, da morajo podjetja pravila sprejeti. Podjetjem bi priporočil sprejem dogovora, da se ljudje na primer niso dolžni javljati na e-pošto in telefone po 18. uri, razen v izjemnih primerih. Ki pa jih je treba opredeliti,” je po poročanju portala povedal minister Mesec.

V nadaljevanju pa je dejal tudi, da bodo “za zdaj” inšpektorji pregledovali zgolj to, ali so podjetja sprejela takšne pravilnike, ki so – tako Mesec – lahko zelo kratki, napisani na zgolj eni strani.

“Podjetjem bi priporočil sprejem dogovora, da se ljudje na primer niso dolžni javljati na e-pošto in telefone po 18. uri, razen v izjemnih primerih. Ki pa jih je treba opredeliti.”

Luka Mesec, minister za delo, o uveljavitvi pravice do odklopa

Izziv za nekatera podjetja

Kot smo pisali, v podjetjih na drugi strani vlada nekaj negotovosti, kako bo to videti v praksi. Problem torej ni to, kako dolg pravilnik napisati, ampak kako ga napisati, da bo zajel vse izjemne primere, ki v nekaterih panogah niso tako redki.

“Podjetja se po zadnjih objavah ministrstva za delo in medijev zanimajo za to, kako se bo pravica do odklopa prenesla v prakso. Zanima jih, ali bo to še en pravilnik in pripis v pogodbi o zaposlitvi ali bodo morala podjetja fizično in tehnično preprečiti, da bi delavec po koncu delovnega časa dobil elektronsko sporočilo ali telefonski klic,” nam je avgusta dejala strokovnjakinja za delovno pravo Nine Scortegagna Kavčnik.

STA je nedavno poročala, da imajo, sodeč po navedbah delodajalskih združenj, težave zlasti obrtniki in mali podjetniki. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so dejali, da od poletja beležijo prošnje za nasvete, “kako in kje urediti ukrepe ter kateri so primerni ukrepi”.

V odvetniški pisarni Čeferin so opozorili na težavo implementacije te pravice, ker je odvetnik bistveno bolj v ‘službi’ stranke kot v službi v smislu delovnega razmerja. “Če situacija zahteva odziv izven delovnega časa, nam dolžna skrbnost (skrb za interese stranke) nalaga, da delo opravimo izven delovnega časa,” je za Forbes Slovenija dejal direktor pisarne Uroš Pogačnik.

“Glede na specifiko našega dela smo mnenja, da je morda zakonska rešitev premalo dodelana, saj ne upošteva specifičnosti odvetniškega dela. Seveda pa bomo storili vse, kar je v naši moči, da bomo zakonske zahteve upoštevali v največji možni meri, a hkrati na način, ki bo še vedno zagotavljal, da bodo naše stranke tudi v praksi deležne izvrševanja svojih ustavno varovanih upravičenj.”

Inšpektorji bodo preverjali izvajanje ukrepov

Pri inšpektoratu za delo smo preverili tudi, ali drži, da bodo pregledovali le, ali imajo podjetja pravilnike. Pojasnili so, da bodo inšpektorji “preverjali izvajanje pravice do odklopa”, iz česar lahko razumemo, da predmet nadzora ne bo samo (ne)obstoj pravilnika, temveč tudi njegovo izvajanje.

Kot pravijo na inšpektoratu, bodo izvajanje pravice do odklopa preverjali predvsem v sklopu rednih nadzorov na področju delovnih razmerij, še posebno tistih v povezavi z delovnim časom.

Pri ministru Mescu na vprašanje, ali s tem, ko minister napoveduje, kaj bo in česa ne bo pregledoval inšpektorat, posega v avtonomijo inšpektorata za delo, niso odgovorili. Inšpektorat je sicer organ v sestavi ministrstva za delo, a so inšpektorji pri svojem delu samostojni, njihova naloga pa je nadzor nad izvajanjem zakonov in predpisov.

So nam pa pisno tudi na ministrstvu pojasnili, da samo pravilnik na papirju ne bo dovolj. “Podjetja so po sprejeti zakonodaji dolžna sprejeti notranje ukrepe v zvezi s pravico do odklopa. To se lahko ureja bodisi na podlagi kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti ali na ravni podjetij ali na ravni splošnih aktov delodajalca. Inšpektorji bodo tako preverjali, ali podjetja spoštujejo to obveznost in ali so vzpostavljena ustrezna pravila, ki zagotavljajo pravico zaposlenih do odklopa s sprejetjem ustreznih ukrepov.”