Poročilo za EU: Rusko gospodarstvo je v slabši kondiciji, kot prikazuje Moskva

Sveže poročilo stockholmskega inštituta za tranzicijsko ekonomijo (SITE), pripravljeno za pogovore finančnih ministrov EU, kaže, da je rusko gospodarstvo zaradi vpliva vojne v Ukrajini in posledičnih sankcij Zahoda vse bolj šibko, poroča Reuters.

Rusko gospodarstvo je sicer še vedno razmeroma stabilno, vendar le navidezno odporno, osnovna neravnovesja in strukturne slabosti pa se povečujejo, navaja poročilo.

“Vojno gospodarstvo je kratkoročno držalo ekonomske kazalce nad vodo, vendar je stanje zaradi zanašanja na nepregledno financiranje, izkrivljeno razporejanje virov in zmanjševanje fiskalnih rezerv dolgoročno nevzdržno. V nasprotju z navedbami Kremlja čas ni na strani Rusije,” piše v poročilu.

Poročilo prihaja v času, ko EU pripravlja nove sankcije proti Rusiji. Oblikovala je že 17. sveženj ukrepov, ki ga bo formalno potrdila v torek. Ukrepi po neuradnih informacijah omejujejo rusko floto v senci. Sveženj predvideva tudi sankcije za posameznike zaradi kibernetskih napadov, kršenja človekovih pravic in sabotaž v Evropi.

SITE: Moskva verjetno močno podcenjuje inflacijo

Direktor stockholmskega inštituta Torbjorn Becker, ki je poročilo predstavil finančnim ministrom EU, je dejal, da ruskim številkam o gospodarski aktivnosti ne gre zaupati, saj da Moskva najverjetneje močno podcenjuje inflacijo, ki vpliva na realne izračune BDP, njegove besede povzema Reuters.

“Rusija trdi, da je inflacija med 9- in 10-odstotna. Zakaj bi potem njihova centralna banka določila 21-odstotno obrestno mero? Katera običajna centralna banka bi imela obrestno mero, ki je v bistvu za 11,5 odstotne točke višja od stopnje inflacije? Če bi kateri od naših centralnih bankirjev počel kaj takega, bi naslednji dan ostal brez službe,” je novinarjem povedal Becker in dodal, da gre za zelo jasen znak, da navedena stopnja inflacija morda ni prava.

Rusija je navedla, da se je njen BDP lani povečal za 4,3 odstotka, potem ko je leta 2023 zabeležila 3,6-odstotno gospodarsko rast.

Recept za bančno krizo

Becker je po pisanju Reutersa opozoril tudi na proračunska tveganja, ki izhajajo iz zmanjševanja prihodkov od nafte, plina in premoga ter naraščajoče vojaške porabe. Od začetka invazije na Ukrajino Rusija kljub obsežni vojaški porabi vsako leto poroča o proračunskem primanjkljaju v višini dveh odstotkov BDP.

Dodal je, da veliko vlaganj v obrambo Rusija izvaja prek bančnega sistema, zato proračunski podatki ne ustrezajo dejanskim vlaganjem. Po oceni Beckerja bi moral biti primanjkljaj dvakrat višji od prikazanega.

S takim sistemom financiranja pa se povečujejo tveganja tudi za bančni sistem, ki poroča o visoki rasti obsega posojil. “To so kazalniki, ki jih običajno gledamo, ko želimo napovedati bančno krizo,” je povedal Becker.

Evropska komisija izrazila strinjanje s poročilom

Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je dejal, da se Evropska komisija strinja s poročilom inštituta SITE in da analiza kaže, da rusko gospodarstvo ne deluje tako dobro, kot kažejo uradni statistični podatki.

“Komisija se na splošno strinja s to analizo in vse večjo krhkostjo ruskega gospodarstva. To poudarja pomen stalnih prizadevanj mednarodne skupnosti za omejitev zmogljivosti Kremlja za nadaljevanje agresivne vojne proti Ukrajini,” je dejal po srečanju ministrov EU.

EU je od začetka vojne v Ukrajini februarja 2022 proti Rusiji uvedla 16 svežnjev sankcij, ki so usmerjene v glavne vire prihodkov Moskve – izvoz nafte, plina in premoga. Sankcije so uvedle tudi druge zahodne sile, vključno z ZDA, Kanado, Veliko Britanijo in Japonsko, še piše Reuters.